Propad državnega kolosa in vsakdanja življenja ljudi, ki so ostali za njim. Ryszard Kapuściński začne pripoved o razpadu velikega sovjetskega imperija s povsem osebno zgodbom s svojim otroštvom in prvim srečanjem z vojno leta 1939, pred mostom, ki povezuje mestece Pinsk z jugom sveta.
Kot poročevalec iz številnih držav je prepotoval skoraj ves svet ter opazoval družbene in politične spremembe, življenja različnih ljudstev in med njimi navadnih ljudi, ki so si želeli le miru in normalnosti. Bil je zavezan resnici in dolžnosti, da njihovo usodo deli s svetom.
V Imperiju zbere doživetja z več kot 6000 kilometrov dolge poti, na katero se je odpravil, ko je začutil, da se v njegovem zgodovinskem trenutku dogaja nekaj velikega, trajna preobrazba političnega sistema na velikem evropsko-azijskem območju.
Spoznanja s te poti so oblikovala njegovo razumevanje zgodovine. Ob srečanjih z ljudmi iz različnih delov Sovjetske zveze, pri katerih je živel, s katerimi je govoril in delil vsakdan, je iz prve roke doživljal njihove nočne more.
Bralno skupino vodi Simona Solina.