Renesansa ni razdelila preteklosti po božanskem načrtu odrešitve, temveč na osnovi človeških stvaritev. Na klasično antiko je gledala kot na dobo, ko je človek dosegel vrhunec svojih ustvarjalnih sposobnosti. Na dobo, ko se je razrušil rimski imperij, so gledali kot na čas barbarstva. V času preloma tisočletja so videli dobo mračnjaštva, kjer se je veliko manj ustvarjalo. Renesansa pomeni preporod: renascita, ki ga je možno zaslediti že v Petrarcovi poeziji. Spoznali bomo dela velikih renesančnih umetnikov, Michelangela, Leonarda in Rafaela kot tudi umetnike beneške renesanse.