László Borbély, klavir
Seminar: od 26. do 29. novembra 2026
Recital: 27. november 2026, ob 19.30
Akademija za glasbo UL, Dvorana Tria Lorenz
László Borbély , prejemnik nagrad Junior Prima in Artisjus, je eden najbolj aktivnih madžarskih solističnih pianistov. Pogosto nastopa v koncertnih dvoranah tako na Madžarskem kot v tujini. Nastopil je na prestižnih koncertnih odrih, kot so Carnegie Hall v New Yorku, Hermitage Theatre v Sankt Peterburgu, Zipper Hall v Los Angelesu, Palacio de Festivales v Santanderju, Lutosławski Concert Studio v Varšavi in Ilshin Hall v Seulu. V zadnjih sedmih letih je posnel več kot dvajset albumov za Hunnia Records. Med njegovimi posnetki so Bachove Goldbergove variacije , Umetnost fuge in Dobro uglašeni klavir , I. zvezek, Lizstovi Sonata in Après un lecture du Dante , Musorgskijeve Slike z razstave , izbor Rahmaninovih Etud in Preludijev , izbor Chopinovih glavnih klavirskih del in album z deli Poulenca, tremi klavirskimi koncerti Béle Bartóka in celotnim Katalogom ptic Oliviera Messiaena, pa tudi izborom solističnih del Györgyja Ligetija. Njegovemu albumu Chopinovih skladb ( Secrets – zrela dela za klavir ) je NativeDSD podelil nagrado 'Album leta 2025' (v solistični kategoriji). Njegov Bartókov album, posnet z violinistko Márto Ábrahám, je prejel nagrado 'Album leta' v duo kategoriji in tudi nagrado občinstva. Redno sodeluje s številnimi ansambli, med njimi je potrebno omeniti Carpathian Impressions Trio, ki ga je ustanovil s pianistko Évo Polgár in jazz pianistom Gáborjem Vargo. Triu smo lahko v lanskem oktobru prisluhnili tudi v Ljubljani.
Je strasten pedagog. Poučuje skoraj dvajset let in je trenutno izredni profesor na Akademiji za glasbo Franza Liszta, prav tako pa je programski vodja doktorskega študija klavirja, sodobne glasbe in harfe. Njegovi študenti nizajo zavidljive mednarodne uspehe. Je član žirij na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Od maja 2025 je generalni sekretar Madžarskega društva Franz Liszt. Domači in mednarodni kritiki hvalijo »omamljajočo čistost in moč« njegovega igranja, njegovo »transcendentno duhovnost« in »tehniko, ki meji na manični virtuoznosti«.