Slovenski etnografski muzej in Mestni muzej Idrija vas vabita na razstavo Na obisku doma: Podobe naših ljudi, krajev, šeg in navad pred 70 leti , ki je bila odprta v okviru 42. festivala idrijske čipke v petek, 14. 6. 2024 v Razstavišču Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg . Članice Društva klekljaric idrijske čipke, skupina Spodnja Idrija so ob tej priložnosti poklonile v dar Slovenskemu etnografskemu muzeju klekljan prt, ki je na ogled na razstavi.
Razstava bo odprta do 29. septembra 2024 , vsak dan od 10.00 do 19.00.
Lepo vabljeni!
Spremljevalni program
Prikazi klekljanja članic Društva klekljaric idrijske čipke in Klekljarskega društva Marjetica Cerkno:
15. in 16. 6. 2024 od 10.00 do 18.00
Javno vodstvo po razstavi z avtorjema Miho Špičkom (SEM) in Mirjam Gnezda Bogataj (MMI): 22. 8. 2024 ob 11.00 Vstop prost!
Muzejski večeri – Miha Špiček: Idrijsko in Cerkljansko v odsevu terenskih raziskav Slovenskega etnografskega muzeja: 10. 9. 2024 ob 18.00
Izvedbo razstave sta podprla: Občina Idrija in Ministrstvo za kulturo RS.
Dogodke bomo fotografirali za namene dokumentiranja, promocije razstave in obveščanja javnosti.
O razstavi
Razstava Na obisku doma: Podobe naših ljudi, krajev, šeg in navad pred 70 leti je zgodba o izbranih fotografijah, risbah, zapiskih in predmetih, ki izvirajo s Cerkljanskega in jih kot dragoceno dediščino tradicionalne kulture hrani Slovenski etnografski muzej. Gradivo so leta 1954 ustvarili in zbrali njegovi kustosi v okviru 11. terenske raziskave tako imenovanih Orlovih terenskih ekip. Izbor gradiva se po 70 letih hrambe v muzeju za kratek čas vrača v svoje izvorno okolje, da bi prebivalce teh krajev opomnil na pomen kulturne dediščine njihove preteklosti, ki jo je treba razumeti v sedanjosti in jo ohranjati tudi v prihodnosti.
Zanimanje etnologov Slovenskega etnografskega muzeja za idrijsko-cerkljanske kraje se ni končalo leta 1954. Leta 1959 se je na teren vrnila 16. Orlova ekipa, ki je raziskovala na Črnovrškem in na Vojskarski planoti. V sedemdesetih letih pa so raziskovali kulturo in način življenja rudarjev in njihovih družin v Idriji in njeni okolici ter pomagali pri postavitvi prve stalne razstave čipk v Mestnem muzeju Idrija.
S projekti, ki so vključevali področje etnologije, so se v idrijskem muzeju pričeli sistematično ukvarjati s prvo zaposlitvijo etnologinje v osemdesetih letih 20. stoletja. Posebno pozornost so namenjali proučevanju lokalnega prostora: načinu življenja v cerkljanskih vaseh in v rudarski Idriji, cerkljanskim laufarjem in klekljanju idrijske čipke. Njihove raziskave in objave so doprinesle tudi k vpisu klekljanja čipk v Sloveniji na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva leta 2018. Del razstave zato namenjamo predstavitvi klekljaric – tistih, ki so jih v 50. in 70. letih prejšnjega stoletja na terenu v fotografski objektiv ujeli člani Orlovih ekip, in vseh tistih neimenovanih, ki so sklekljale ogromno čipk, danes shranjenih v depoju idrijskega muzeja.
Miha Špiček, Blaž Verbič, Mirjam Gnezda Bogataj