V okviru sodelovanja med IZS-Inženirsko zbornico Slovenije in italijansko regionalno zbornico inženirjev Gorice bo med 12. januarjem 2026 in 8. februarjem 2026 v Novi Gorici na ogled razstava z naslovom »REKA SOČA IN NJENI MOSTOVI«. Na razstavi, ki bo postavljena v avli občinske stavbe, bodo predstavljeni najzanimivejši mostovi na slovenskem in italijanskem ozemlju skozi zgodovinski, arhitekturni in tehnični pogled in njihov vpliv na okolje in pokrajino ob reki Soči. Med vsemi mostovi na Soči seveda kraljuje Solkanski most, most z največjim kamnitim likom na svetu zgrajen leta 1906. Reka Soča izvira v dolini Trente in se po skoraj 140 km - od katerih preteče 100 km po slovenskem ozemlju in 40 km po italijanskem - izlije v Tržaški zaliv. Po zgornjem toku, ki teče skoraj kot hudournik skozi osupljivo naravno kuliso Trente, kjer si reka utira pot med zavoji, soteskami, ozkimi grli med skalami ter manjšimi slapovi, se Soča pod Kobaridom v srednjem toku postopoma razširi. V spodnjem toku se postopoma prelevi v mogočno reko, ki slovi po edinstveni smaragdno zeleni barvi svojih voda. Po vstopu na italijansko ozemlje med Solkanom in Gorico in vse do izliva v morje se tako tesno prepleta s tamkajšnjo pokrajino, da ji le ta dolguje celo svoje ime – Posočje (Isontino). Nazadnje, v povsem preoblikovanem naravnem okolju, obdana z bujnim rastjem in vijugastimi meandri, doseže Jadransko morje, v katerega se po razburljivem potovanju spokojno izlije.
Tako kot vse reke tudi reka Soča predstavlja naravno ločnico v prostoru, zato je človek skozi stoletja stremel k povezovanju njenih dveh bregov. Tako so nastali umetelno in domiselno grajeni mostovi, ki jih želi ta razstava predstaviti. Pripovedovala bo o njihovih zgodovinskih usodah, gradbeni in inženirski tehniki, o uporabljenih materialih ter pogledih v prihodnost. Ne bo pa ob vsem tem razstava obšla vojnih razdejanj, ki sta jih obe svetovni vojni povzročili na mostovih na reki Soči. Iz prikaza vojnih razdejanj kliče razstava hkrati k večnemu miru v celotnem Posočju.
Razstava zatorej nazorno pripoveduje tudi o zgodovini prostora, ki ga oblikuje reka Soča ne glede na
državno mejo ter nas seznanja o družbenih, političnih in kulturnih tokovih, ki so ta prostor pomembno
zaznamovali.