Ljubica Zgonec Zorko, Ujeto
z Al kombinirana keramika, redukcijsko žganje, 2011
Ljubica Zgonec Zorko
Pristan , delno polirana keramika, redukcijska peka, 2005
Bagrat Arazyan, Silence IX
digitalni kolaž, giclee tisk na papirju, 70x100 cm, 2026
Bagrat Arazyan, Silence VIII
digitalni kolaž, giclee tisk na papirju, 70x100 cm, 2026
Bagrat Arazyan
Bagrat Arazyan (1958) je multidisciplinarni umetnik, kurator, grafični oblikovalec, glasbenik in filozof, ki od leta 2015 stalno živi in dela v Pivki. Od leta 2017 je tudi soorganizator in kurator Centra sodobne umetnosti Pivka, v katerem povezuje avtorje iz različnih kulturnih okolij, jim odpira nove predstavitvene poti, spodbuja izmenjave med umetniki, pa tudi galerijami in drugimi sorodnimi institucijami. Neutrudno gradi medkulturni dialog, in to na najvišjem, torej umetniškem nivoju. Svoja dela je razstavljal na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini, za kar je bil večkrat nagrajen na področju grafičnega oblikovanja in sodobne umetnosti. Je član ZDSLU, Likovnega društva Kranj in Likovnega društva Insula. Živi in dela v Pivki.
Arazjana lahko uvrščamo med moderniste, vendar njegovo delo presega enotne slogovne oznake. Njegov opus je bogat in zanimiv ter prepoznaven, zaznamovan z močnim ustvarjalnim karakterjem.
Tokrat se predstavlja z meditativnimi privlačnimi obalnimi pejsaži iz cikla Silence/Tišina v tehniki digitalnega kolaža v giclee tisku na papirju, prilepljenimi neposredno na steno. V kombinacijah realnega motiva in grafične intervencije je vzpostavil dialoge med ozadjem in izbranimi predmeti, ki postanejo del kompozicij, ki jih pomembno sooblikujejo in osmišljajo. Linije, barve, ploskve, svetloba in strukture so elementi, s katerimi se avtor izraža in o katerih hkrati razmišlja. Vsem razstavljenim delom so skupne prekinjene linije, ki uravnovešajo kompozicijo ter se hkrati vključujejo tudi v sam razstavni prostor, saj jih avtor nadaljuje po stenah, na katerih so razstavljena dela. Dela iz cikla Silence/Tišina ostajajo motivno zasidrana v realnem svetu, vendar le tega presegajo in postajajo nekakšno okno v prostor, kjer se lahko dotaknemo miru, ki nima več eksistencialne, temveč bitno podlago. Linije, ki se pojavljajo v različnih oblikah, niso le likovni element, so linije stabilnosti, a hkrati tudi meje, ki ne ločujejo, temveč povezujejo tukaj in zdaj z nečim onkraj, z večnostjo. So poti, ki jih je avtor prehodil na svoji življenjski in ustvarjalni poti, obenem pa odpirajo tudi nova obzorja gledalcu ter ga vabijo, da stopi po lastnih poteh.
Ljubica Zgonec Zorko, Srce sveta
delno glazirana keramika, redukcijsko žganje, 2022
Bagrat Arazyan, Silence V
digitalni kolaž, giclee tisk na papirju, 70x100 cm, 2026
Ljubica Zgonec Zorko
Ustvarjalno področje Ljubice Zgonec Zorko (1953) je keramika. Strokovno se je dopolnjevala na raznih delavnicah, kolonijah in seminarjih priznanih domačih in tujih ustvarjalcev. Oktobra 1999 je odprla Galerijo VAL, 2002 je bila pobudnik ustanovitve Kulturno-izobraževalnega društva keramikov in lončarjev Podravja Majolika, katerega predsednica je že vrsto let. 2003 je v okviru prvih EU projektov sodelovala pri ustanovitvi Centra domače in umetnostne obrti, ki ga tudi vodi in ki je od 2014 zadruga in socialno podjetje. Je tudi soustanoviteljica in članica Društva keramikov in lončarjev Ljubljana in od 2006 članica Društva likovnih umetnikov Maribor ter Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja, tako doma kot v tujini, med drugim tudi Priznanje Štefana Romiha za leto 2007 Zveze kulturnih društev Občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica in leta 1993 prvo nagrado na četrtem svetovnem trienalu male keramike v Zagrebu. Živi in ustvarja v Slovenski Bistrici.
Keramične skulpture Ljubice Zgonec Zorko so na slovenski likovni sceni, predvsem zaradi njihove tehnološke in motivne specifike zanimiva popestritev, čeprav se v zadnjih letih zmeraj več domačih likovnih ustvarjalcev ukvarja s to zahtevno najstarejšo uporabno obrtno ter umetniško zvrstjo. Likovna motivika ustvarjalke je že od samih začetkov njene ustvarjalnosti povezana z vodo, pri čemer črpa navdih predvsem iz fosilov školjk, kjer prevladujejo oblike spirale. Gre za pradavni simbol božanske navzočnosti, za matematični čudež v obliki zlatega reza, dopolnjujočo se simboliko večnosti (školjka) in štirih filozofskih elementov, ki v likovni celoti daje dokaj realističen vtis, kot bi res šlo za naravno najdbo. Valovi časa, kakor je poimenovala svoje skulpture, spominjajo na podvodne arheološke najdbe, ki so izgubile svojo prvotno obliko, a vendarle valovi časa v sebi nosijo globoko sporočilo.