“Bodi pristen, bodi to, kar si!”
Ko za nekoga rečemo, da nam deluje “pristno” ali “nepristno”, kaj imamo v mislih? Enako pojmovno zadrego slutimo tudi pri poskusu razumevanja pomena izraza “avtentičen” – npr. v besedni zvezi “avtentična komunikacija”.
Če ambicija teh izrazov nakazuje posameznikovo odprtost do drugih ljudi brez poze, mask na obrazu in igranja vlog, potem se za začetek lahko vprašamo – mar ni prav igranje takšnih ali drugačnih vlog v različnih socialnih položajih ena ključnih značilnosti našega “predstavljanja sebe” v vsakdanjem življenju in komunikacije z drugimi “jazi”?
Kako bi našo zadrego glede rabe izrazov »pristnost« in »avtentičnost« komentiral kdo od antičnih filozofov – npr. Sokrat, Diogen iz Sinope ali Plotin? Ali pa novoveških – npr. Kierkegaard, Thoreau ali Erich Fromm?
Slika: Maksim Sedej: Deček z maskami (Moderna galerija Ljubljana)