Andrej Rozman Roza
Režija: Vito Taufer
Premiera: 31. 5. 2024
Priporočena starost: 10 +
Predstave
ponedeljek / 22. 12. / 09:45 / Zgornja dvorana / Zaključeno
ponedeljek / 22. 12. / 11:30 / Zgornja dvorana / Zaključeno
Zasedba
Irena Yebuah Tiran
Rašida Malila/Prepelka, ilegalna begunka
Mojca Partljič
Petunija Mljask, mačeha
Romana Šalehar
Mozartinka Mljask, starejša posestrima
Maruša Oblak
Presleyana Mljask, mlajša posestrima
Dario Varga
Mohamed Malila - Momo, Prepelkin oče
Matej Zemljič/Klemen Kovačič
Matija Pajk, plesalec in agent Žive mreže
Ivan Godnič
Žan della Krann, starejši pevski celebrity
Ivan Rupnik
Pavla, organizatorka
Ustvarjalci
Glasba: Aleksander Pešut - Schatzi
Scenografija: Barbara Stupica
Kostumografija: Alan Hranitelj
Koreografija: Natalija Manojlović Varga
Oblikovanje svetlobe: Andrej Hajdinjak
Oblikovanje zvoka: Silvo Zupančič
Oblikovanje videa: Krištof Modic
Oblikovanje maske: Nathalie Horvat, Alan Hranitelj
Lektorica: Mateja Dermelj
Korepeticija: Diego Barrios Ross
Asistentka scenografije: Iris Čeh
Asistentka kostumografije: Slavica Janošević
Asistent režije in vodja predstave na vajah: Mitja Lovše
Vodja predstave: Urša Červ
Opis
Pepelkina zgodba je, kot se je izkazalo, zelo blizu resničnemu življenju. Tako blizu je svetu, v katerem živimo, da se iz tega ne da hecat. Pri njej pa sta dve hudi zadregi. Prva je vloga Pepelkinega očeta, ki hčerko prepusti psihičnemu in fizičnemu mučenju svoje žene in njenih hčerk. Je res tak pokvarjenec ali je za njegovim ravnanjem kakšna skrivna računica? Druga zadrega je princ, ki naj bi bil za vsa mlada dekleta glavni zadetek na socialni loteriji. Si lahko, če verjamemo, da sreče ženski ne prinese bogat in ugleden partner, ampak znanje in svoboda, privoščimo takega princa? Je sploh mogoče, da se s tem, ko osvoji srce tistega, ki ali kar predstavlja princa, Pepelkina zgodba konča? Zaradi vseh teh avtorjevih dilem je zgodba o Prepelki postala veliko bolj sodobna, kot bi človek od neke stare in vsem znane pravljice pričakoval.
Iz tiska
Prikaži Skrij
Spektakelsko zasnovana uprizoritev v režiji Vita Tauferja razkriva največje potenciale v scenografski zasnovi Barbare Stupica (z asistentko Iris Čeh) in kostumografiji Alana Hranitelja (z asistentko Slavico Janoševič). Likovna podoba pričara atraktiven svet, ki vzbuja aluzije na zahodnjaško pop kulturo in se vpenja nekam med estetiki trasha in poceni elegance, s čimer se prek vizualnega najbolj posrečeno zgradi kritika te jare gospode. Hkrati pa se barvita, dinamično zastavljena podoba uprizoritve vpenja v duhovito in všečno kolesje uprizoritev, ki želijo nagovarjati kar največji možen korpus obiskovalcev (namenjena je vsem od 10. leta starosti). Ker je Roza v svoji zgodbi ples zamenjal s pevskim tekmovanjem, je tudi uprizoritev sama zastavljena kot nekakšna glasbena pravljica, skoraj že muzikal, v katerem se pod glasbo podpisuje Aleksander Pešut - Schatzi, pod koreografijo pa Natalija Manojlovič Varga.
(Benjamin Zajc, Delo, 17. februar 2025)
Sontag pravi, da je kemp ‘ženska, ki hodi naokrog v obleki, narejeni iz treh milijonov peres’ – je torej mojstrsko izdelana kostumografija renomiranega Alana Hranitelja, ki Petuniji na glavo posadi pisana zajčja ušesa, s katerimi bi nedvomno navdušila na odru Majske kraljice. Kemp je namerna izumetničenost, pretiravanje in melodrama, spodletela resnost, a tudi nadvse resna neresnost, je Ivan Rupnik v dregu kot TV voditeljica, ki jo bolj kot tragika glavne junakinje skrbi to, da jo bodo ‘poslal’ v penzijo! Že zdej ma hipertenzijo!’. Kemp je ironičnost, a ne cinizem, je gledanje v narekovajih. Je popolnoma neumesten, a izvrsten 'spiderman plesni premor' sredi predstave, v katerem Zemljič uprizori 'ples', ki bi ga dobili, če bi lovechild Boba Fosseja in Marthe Graham koreografiral osnovnošolca, ki se je plesati učil iz 'dancing spiderman' videov na YouTubu. [...] V Prepelki ima izumetničenost drugačen pomen in učinek: izvedeno s tolikšnim okusom za pretirano in pompozno, pozornostjo za podrobnosti in nenehnim nanašanjem na popkulturni imaginarij svojega časa in prostora – s tolikšno strastjo in ljubeznijo do same sebe – jo lahko z vsem spoštovanjem ugledamo kot prvovrsten kemp . [...] Moč Prepelke res ni v gozdu , ampak v drevesih . Prizori živijo, ker se stegnejo onkraj okusa, po estetskih in dramatičnih ekcesih. Če torej, kot pišoča, v teatru poleg zgodbe cenite performativ, humor in kemp prvino, vam ne bo odveč ekskurzija v Mladinca s kako šolsko skupino. Upam si trdit', da se boste 'mele fino.
( RKHV Vajenke, Radio Študent, 28. januar 2025 )
Predstavo je [Vito Taufer] izčistil in se temeljito posvetil igralcem pri njihovi virtuozni kreaciji likov. Izjemno lepa in domiselna je scenografija Barbare Stupica, dih jemajoči kostumi Alana Hranitelja, ki smo ga vedno znova veseli kot kostumografa v gledališču, kjer ga je zadnje čase bilo premalo; ti so barviti, povedni, skladni s posamezno vlogo, tako da poudarja njene značajske značilnosti. Prelepo kostumografijo in scenografijo sta nadgradila lepa maska igralcev Nathalie Horvat in Alana Hranitelja ter izjemno tankočutno oblikovana svetloba Andreja Hajdinjaka. Komedija oziroma muzikal, ki je namenjen morda prej starejšim kot mlajšim, je res lahko dogodek za vso družino. Želimo si več ponovitev, saj je predstava cehovsko odlično narejena (režijsko in igralsko), izjemno likovno dovršena, zato v resnici nudi zabavo za starejše in mlajše. Predstava upravičeno dobiva stoječe aplavze širše publike in kaže ji svetla prihodnost uspeha.
( Reporter, 17. junij 2024)
V adaptaciji Pepelke , ki jo je v rimani obliki zapisal Andrej Rozman Roza, režiral pa Vito Taufer, so patriarhalne strukture prilagojene sodobnemu času. Pepelka, preimenovana v Prepelko (igra jo Irena Yebuah Tiran), je ilegalna begunka, hči migranta (Dario Varga), ki je v ljubezenskem razmerju z bogato Petunijo (Mojca Partljič). Ta skupaj s Prepelkinima polsestrama (Romana Šalehar in Maruša Oblak) zasužnjuje dekle z gospodinjskimi opravili in ji grozi s prijavo na policijo. Vlogo princa oziroma plesa na njegovem dvoru zamenja glasbeno tekmovanje, na katero se polsestri aktivno pripravljata, dobro vilo, ki pomaga Prepelki, da se udeleži tekmovanja, pa zamenja agent Žive mreže, Matija Pajk (Matej Zemljič), ki predstavlja člana dobrodelne organizacije. V adaptacijo so vpleteni tudi vsi novodobni mediji, kot sta Instagram in TikTok, ter spremljanje števila sledilcev na socialnih omrežjih. [...] Adaptacija je inovativna, rime izjemno komične, verzi na odru pa suvereno odigrani in zapeti, kar predstavo približa žanru muzikala. Izjemno domišljena je tudi kostumografija (Alan Hranitelj), ki spominja na ekstravagantne poteze raznoraznih popzvezdnic na rdeči preprogi, s čimer se deloma tudi posmehuje njihovemu pretiravanju.
( Ana Lorger, Sigledal, 10. junij 2024 )
Gradivo za novinarje
Gledališki list
Fotografije