Vsi trije biroji so nastali pred več kot dvema desetletjema na podlagi arhitekturnih projektov, ki so jih pridobili na javnih arhitekturnih natečajih. Vendar so kmalu spoznali, da je velika razlika med zmago na natečaju in zmožnostjo, da se organizira arhitekturni biro, ki bi obstal tudi po tem, ko se projektiranje konča. Ker je projektiranje storitev, ima večina arhitekturnih birojev veliko težavo, povezano s finančnim tokom poslovanja: velik dotok denarja v času izvajanja projekta, vendar ta dotok potem, ko je storitev opravljena, usahne. Kako to upravljati? Kako je sploh treba organizirati arhitekturni biro in pri tem ohraniti ustvarjalnost in mimogrede postati še mednarodno prepoznaven? Kako zagotoviti, da bo plačilo projekta ustrezalo stroškom projekta? Ali je treba pri omejevanju stroškov za delovno silo in strokovnjake pri projektu omejevati tudi ustvarjalnost?
Arhitektura je storitev, ki temelji na poslovnem modelu svetovanja. Čeprav se sredstva za kompenzacijo razlikujejo – urna ali fiksna provizija kot odstotek naložbe –, svetovanje dejansko povezuje čas (plačljive ure) s prihodki. Ta model ima nekaj velikih pomanjkljivosti, največja pa je ta, da obračunavanje storitev po urni postavki onemogoča rast podjetja. Da bi lahko povečali dohodke, je treba bodisi zvišati urno postavko bodisi najeti dodatno delovno silo. Storitev ima tudi neotipljivo vrednost, naročnik ne more vnaprej ugotoviti, kaj bo dobil za svoj denar, zato ceno meri na podlagi referenc ali priporočil, na storitev pa gleda kot na strošek, ne kot na vrednost. Kako v okviru cene projektiranja zagotoviti tudi del sredstev, ki bo omogočal arhitekturno raziskovanje oziroma razvoj podjetja? Kako sploh presoditi vrednost arhitektove storitve vnaprej?
Če vemo vse to, ali si lahko zamislimo drugačne poslovne modele za arhitekturno dejavnost? Ali je možen poslovni model, povezan z arhitekturnimi izdelki? Ali pa model, ki je povezan s proizvodno storitvijo z rednimi mesečnimi viri prihodkov, kot na primer pri industrijskih oblikovalcih.
Univerzalne rešitve, ki bi ustrezala vsem, seveda ni. Vendar je poslovni model za organizacijo arhitekturnega podjetja morda predolgo ostal nespremenjen, razvil se ni niti v času potrošništva. Ali lahko razmislimo o drugačnem modelu poslovanja za ustvarjalna arhitekturna podjetja?
Program dogodka
Ob 18.00: Tri 15-minutna predavanja, tem bo sledil enourni pogovor, ki ga bo moderirala Mika Cimolini. Tokrat individualnih svetovanj ne bo, vabimo pa vas, da svoja morebitna vprašanja za predavatelje pred dogodkom pošljete na e-naslov info@czk.si.
Ob 20.00:druženje ob glasbeni spremljavi DJ Junzija in videopodobi MIDI generatorja.
Center za kreativnost v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, vas vljudno vabi na dogodek.
Ob udeležbi bodo člani ZAPS prejeli 2 kreditni točki.
Prenos veščin je serija dogodkov, kjer predstavljamo izkušnje in karierne poti uveljavljenih kreativcev in poslovnežev, ki delujejo v kulturno-kreativnem sektorju. Zaznali smo, da slovenski kulturni trg ni v celoti vzpostavljen, zato se kreativne industrije v Sloveniji ne morejo polno razviti. S Prenosom veščin spodbujamo prenos znanj in omogočamo vpogled v dogajanje v posameznih kulturnih segmentih na globalnih tržiščih.
O projektu Prenos veščin
Center za kreativnost (CzK) je interdisciplinarna platforma, ki povezuje, promovira, predstavlja in podpira dejavnosti in razvoj kulturnega in kreativnega sektorja (KKS) v Sloveniji. S svojimi aktivnostmi spodbuja opolnomočenje potencialov družbene in ekonomske vrednosti sektorja ter ga aktivneje povezuje z gospodarstvom, znanostjo, izobraževanjem in drugimi sektorji. Spodbujamo razvoj projektov, ki nastajajo na presečiščih umetnosti, kulture, eksperimentov, trga, podjetništva in gospodarstva ter združujejo ustvarjalnost, proizvodnjo in distribucijo dobrin in storitev, ki vsebujejo ali izražajo kulturne ali kreativne vsebine. Rezultati teh projektov so na koncu poslovno uresničljivi in merljivi, povečujejo dodano vrednost ali pa so usmerjeni v reševanje posebnih družbenih problemov in prispevajo k družbenemu napredku in blaginji.
V ta namen organiziramo sklop predavanj, ki smo ga poimenovali Prenos veščin. Predstavljamo izkušnje in karierne poti uveljavljenih kreativcev in poslovnežev, ki delujejo v kulturno-kreativnem sektorju. Zaznali smo, da slovenski kulturni trg ni v celoti vzpostavljen, zato se kreativne industrije v Sloveniji ne morejo polno razviti. S Prenosom veščin spodbujamo prenos znanj in omogočamo vpogled v dogajanje v posameznih kulturnih segmentih na globalnih tržiščih.