Šestindvajsetega februarja 1992 je Demosova vlada samovoljno, protizakonito in na skrivaj iz registra stalnih prebivalcev izbrisala 25.671 ljudi. Posledice tega dejanja so občutene še danes, so transgeneracijske in transrazredne. Kako jih doživljajo izbrisani? To je vprašanje, s katerim se je v knjigi Tega se ne da izbrisati ukvarjal avtor Andraž Rožman .
Pri pisanju se je zgledoval po ruski nobelovki Svetlani Aleksijevič, ki je govorila, da pripoveduje zgodovino skozi čustva. Podobno želi početi Rožman, ki pravi, da ni hotel dati besede spet tako imenovanim levim ali desnim osamosvojiteljem, ampak žrtvam njihovih dejanj. K pripovedim izbrisanih je dodal še deset zgodb neizbrisanih prebivalcev, skozi katere ga je vodilo vprašanje »Zakaj z izjemo peščice aktivistov nismo ničesar storili, ko bi morali nekaj storiti?«.
Z avtorjem knjige Andražem Rožmanom in aktivistom Irfanom Beširevićem se bo pogovarjala Petra Čičić .