Predstava je kolaž različnih gledaliških praks, ki jih izrazno povezujeta sodobna klovnada in različne vizualne prakse: od animacije predmetov do izrazite obrazne mimike in odrskega giba; tem pa se pridruži tudi glasovna interpretacija in močna zvočno-glasbena podoba . Majhen plašč je preplet Kosovelove poezije , ki se skozi motiv plašča sreča s skoraj klovnovskim likom Gogoljevega Akakija Akakijeviča . Plašč je v predstavi enkrat kostum, drugič rekvizit, spet tretjič scenografija, četrtič dramska oseba, vseskozi pa simbol družbenega statusa (ujetosti ali privilegija?) ter osebne, človeške želje po toploti in toplini.
S Kosovelovimi besedami, vizualno podobo Andreja Štularja in sodobno klovnado Natalie in Ravila Sultanova ta predstava izumlja samo sebe, da bi publiko popeljala na prav posebno doživetje gledališke sinestezije.