»Prav ustvarjanje mitov je mogoče edina, prav gotovo pa tista ključna povezovalna prvina izjemno širokega spektra partizanskih filmov, ki nikakor niso nastajali le v Jugoslaviji in ki nikakor niso nehali nastajati, saj osvobodilni boj marsikje na svetu še vedno poteka. Bistveno vprašanje je, koga ali kaj ti filmi mitizirajo oziroma koga postavljajo kot subjekt revolucije – skratka, kdo ali kaj je Valter? So to voditelji ali je to ljudstvo? Posameznik ali kolektiv? Moški ali ženske? Stari ali mladi? Človek ali narava? Morda vsi skupaj?« – Žiga Brdnik