V prvi polovici 19. stoletja je država zatirala vsa nacionalna gibanja (tudi nemško) in politična društva, delovanje je dovolila le kulturnim društvom. Ustanavljanje društev in njihovo delovanje sta se sprostila šele v drugi polovici stoletja. Tudi na Slovenskem je v tem času zaživelo delovanje društev, znotraj katerih so ob razmahu narodnega gibanja do izraza vedno bolj prihajala narodnostna in politična vprašanja.