Deklica gleda naravnost v kamero in oznani: »Živimo težko, tako kot naše ljudstvo v stari Jugoslaviji. Pred vojno je tako živel tudi naš oče.« Zgodnja dela (1969) Želimirja Žilnika se tako začnejo z diagnozo: za nekatere se revolucija ni zares zgodila, obtičali so v »stari Jugoslaviji«. Zato je potrebna še ena revolucionarna akcija, da bi se znebili duhov preteklosti; to je misija, ki jo bo prevzela junakinja filma Jugoslava. Njeno prizadevanje bo povzročilo nasilne spopade med revolucionarji, kmeti in delavci. Še pomembnejše pa je, da bo revolucionarno retoriko pripeljalo v spor s podobami, ki nočejo upoštevati diskurza. Prek analize teh sporov bom v predavanju pokazal, kako se Zgodnja dela spremenijo v razdelano meditacijo o političnih in estetskih revolucijah v postrevolucionarni družbi.