Vabimo vas na predavanje arhitekta Janka Rožiča iz Odprtega kroga v ponedeljek, 23. 6. 2025, ob 20.00 v dvorano Mestne občine Nova Gorica.
Prostor v slovenščini ni nekaj, kar bi bilo določeno z mejo, plotom ali zidom – že sama beseda govori o prostosti. Prostorski vpogled razkrije, da lahko tudi večplastne, zapletene stvari ostanejo preproste in spet postanejo proste.
Arhitekt, urbanist in esejist Janko Rožič bo predstavil posebne poglede in vpoglede na arhitekturo ter naravo Nove Gorice, Gorice in Solkana z okolico. Ni naključje, da najstarejše sledi predzgodovinske, poznorimske in srednjeveške poselitve najdemo prav na tem izjemnem prostoru – tam, kjer se Soča, Gregorčičeva »bistra hči planin«, vedno znova srečuje s plodno ravnico.
Marsikdo še danes nekje tukaj išče legendarno Norejo, mediteransko središče slavnega Norika. Solkan in Gorica sta bila prvič omenjena že v listinah Otona III. leta 1001, skupaj s Škofjo Loko med redkimi naselji, ki so že v času otonske renesanse zapisana v zgodovino.
Od rimskega limesa do železne zavese, od antike do moderne, je bila v tem prostoru še posebej izrazita prav meja. Na Soški fronti se je v prvi svetovni vojni odprla ena najbolj krvavih ran sveta, ki se po drugi svetovni vojni ni popolnoma zacelila – tudi tu se je Evropa, podobno kot v Berlinu, razdelila na Vzhod in Zahod.
Danes, ko se svet znova trese na mejah Evrope, je ključno, da se na stičišču antične in moderne civilizacije umirimo in umerimo na prostor in njegovo prostost. Kajti stvarni prostorski vpogled pokaže, da meja, podobno kot v naravi, ni ločnica, temveč vez.
Horizont hribov in gora, obala morja, breg reke, koža telesa, opna celice – vse naravne meje vsebujejo bogastvo razlik in hkrati povezujejo. Le stvarni, ne virtualni prostor je varen prostor, ki lahko sprosti; šele stik s celoto prinaša resnično zdravljenje.
Pogled usmerimo tudi k arhitekturi: preverimo, kako je Plečnikov učenec Edvard Ravnikar uglaševal Novo Gorico, in poglejmo, kako so stari mojstri z Mirna umirjali in umerjali prostorski pogled. V času, ko znova spoznavamo, kako dragocena vrednota je mir, se vračamo k temeljem – k ravnotežju med človekom in prostorom.
Skozi najsodobnejša prostorska spoznanja bomo znova odkrivali najstarejšo modrost umeščanja. Naši predniki so s starimi mojstri prostor uglaševali z naravo – niso ga oglaševali, temveč uglaševali. Zato njihovo delo še vedno stoji: stoletja starih sledi, skozi katere je skoraj vsak korak v prostoru prost, usmerjen in umerjen – tako kot misel, ki odstira smisel.
Informacije o jeziku
Jezik dogodka: SL
Kontakt