Na razstavi je na ogled 185 del, urejenih po posameznih vsebinskih sklopih, ki izpostavljajo ključne naloge viktorijanskega slikarstva. Viktorijanska umetnost je dobila ime po obdobju vladavine kraljice Viktorije (1837–1901), vendar njeni slogovni začetki segajo že v čas po letu 1815, ko se je umetnost v Evropi po Napoleonovih vojnah začela nagibati k bolj realističnemu prikazovanju sveta in oddaljevati od akademskega idealizma. V središču viktorijanskega slikarstva je človek in njegovo vsakdanje življenje. Slikarji so zato pogosto upodabljali žanrske prizore, namesto vzvišenih mitoloških ali biblijskih oseb pa so v ospredje stopili realistični liki, natančno upodobljeni v gibanju, izrazu in oblačilih, z veliko pozornostjo do svetlobe, teksture in detajlov. V tem pogledu je še posebno pomembna skupina, znana kot Klika, ki jo na pričujoči razstavi predstavljajo umetniki, kot so Richard Dadd (1817–1886), William Powell Frith (1819–1909) in Henry O’Neil (1817–1880). Predstavljena so tudi dela bratovščine Prerafaelitov in njenega kroga, ki zagovarjajo zvesto posnemanje narave in vrnitev k umetniškim idealom srednjega veka in zgodnje renesanse. Ustanovne člane bratovščine na razstavi zastopata John Everett Millais (1829–1896) in William Holman Hunt (1827–1907). Velik del razstave je posvečen tudi umetnicam, za katere je bilo na začetku viktorijanske dobe le malo možnosti za profesionalno izobraževanje, tekom stoletja pa so jim institucije postopoma začele odpirati svoja vrata. Umetnice so se ukvarjale pretežno z žanrom, krajino in tihožitjem. Med najbolj uveljavljene viktorijanske slikarke sodijo Helen Allingham (1848–1926), Louise Jopling (1843–1933) in Lucy Kemp-Welch (1869–1958).
Razstavo dopolnjuje devet kolažev umetnice Mojce Oblak, ki predstavljajo njen osebni odziv na serijo slik Richarda Dadda z upodobitvami Byronove metafizične drame Manfred .
Avtor razstave
Paul Crowther
Vodja projekta
Kaja Cajhen
Postavitev razstave
Ranko Novak
Oblikovanje tiskovin
Ranko Novak, Kristina Kurent
Konservatorsko-restavratorska priprava gradiva
Tina Buh, Zala Debevec, Barbara Dragan, Miha Pirnat, Andreja Ravnikar, Matevž Sterle
Projekt sta podprla
20. november 2025–15. marec 2026
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana