Nekje med računalniško animacijo, makro fotografijo in posnetki v časovnih presledkih se nam razkriva nežna pripoved o svetu po koncu sveta. S planeta Zemlja po jedrski apokalipsi v stratosfero v iskanju novega doma odfrčijo štiri regratove semenke. Ko migrantske semenke posrka v črno luknjo, se znajdejo na planetu, ki je nenavadno lep in zlovešč hkrati. Semenke se prevažajo na polžih lazarjih, bežijo pred požrešnimi paglavci in iščejo zemljo, v kateri bi lahko pognale korenine.