V zadnjih dvajsetih letih je programska oprema omogočila splet, oživila pametne telefone in po besedah enega od direktorjev velikih tehnoloških podjetij omogočila svet, ki je »bolj odprt in povezan«. Vendar je programska oprema, ki jo zdaj vsak dan uporabljajo milijarde ljudi po vsem svetu, vsebovala kapitalistične ideologije tistih, ki jo ustvarjajo. Današnja programska oprema, ki izhaja iz podjetniške kulture Silicijeve doline v Združenih državah Amerike, obsedene z rastjo, želi to, kar želijo njeni ustvarjalci: več . Ta želja je temeljnega pomena, saj določa, kako programska oprema deluje, kaj počne in kaj (ne)omogoča. Posledica tega je globalno prebivalstvo, ki je zdaj odvisno od programskih platform, ki v uporabnikih namerno aktivirajo »željo po več« – potrebo, ki jo programska oprema izpolnjuje s številom »všečkov”, algoritemskimi viri in neskončnimi obvestili, vse v službi tega, kar si velike tehnološke družbe najbolj prizadevajo uresničiti: več uporabnikov, več podatkov in več dobička.