Socialna ekologija na terenu
Ni več dvoma, da globalni kapitalizem v svoji industrijski formi ustvarja okoljsko krizo epskih razsežnosti. Prav tako je očitno, da kapitalizem, od 80-ih osredotočen v razmah finančnih trgov, povečuje bogastvo maloštevilne elite na račun vseh ostalih, saj se v bistvu hrani z dolgom, ne pa s proizvodnjo.
Vizionarski in radikalni misleci, med njimi socialni teoretik in aktivist Murray Bookchin, so splošne obrise naših današnjih kriz videli že dolgo nazaj. Že izkušnje iz petdesetih let prejšnjega tisočletja so ga vodile k misli, v kolikšni meri je okoljska degradacija grožnja življenju na našem planetu.
Bookchin je med 60. in 90. leti prejšnjega tisočletja razvil politično filozofijo, ki je skušala povezati in preplesti socialističnine, anarhističnine in ekološke ideje. Poimenoval jo je socialna ekologija. Skozi življenje je podrobnosti teorije prilagajal kot so narekovale izkušnje v praksi. Velik del pisanja je namenil kritiki aktualnih kriz tistega časa in pretresanju teoretičnih temeljev svojih idej. A bil je tudi, to je bilo nujno, vključen v prakso na terenu, v resničnem svetu in ga je zanimalo, kako ustvariti nove oblike politične povezanosti, ki bi bile združljive s trajnostno in preživetveno prihodnjo družbo. Ker dvoma ni več, trenutni način življenja nas potiska s pečine v prepad in propad.
Kako lahko odklenemo potencial družbe, da bi spremenili potek podnebne krize?
Veliko nas je, ki se nas poloteva pesimizem in se počutimo nemočne, ko spremljamo okoljsko uničenje, ki ga dirigira kapital. Vendar pa praksa socialne ekologije kaže, da v naših skupnostih obstaja neverjetna moč, neizkoriščen potencial, le vedeti moramo, kako jo uporabiti.
Zagovorniki teorije in prakse socialne ekologije so dolgo iskali nove načine, kako Bookchinovo delo, včasih ocenjeno kot preveč teoretično, da bi bilo dovolj primerno izhodišče za nekatere sodobne bralce, predstaviti širši javnosti. Eleanor Finley je rešitev našla. Knjiga Practicing social ecology s podnaslovom 'Od Bookchina do Rojave in naprej' je dobrodošla analiza, kako so se osrednje ideje socialne ekologije - ključne za naše preživetje – izrazile v realnem svetu.
Finley izhaja iz svojih izkušenj dela v demokratičnih ekoloških gibanjih od revolucije v Rojavi do municipalističnega gibanja v Barceloni in pokaže, kako razvijati skupščine, konfederacije, študijske skupine in projekte permakulture. Z gledanjem v zgodovino načrtuje, kako so socialni ekologi, kot je Murray Bookchin, vodili navdihujoče boje okoli podnebja in energije, kmetijstva in biotehnologije, globalizacije in gospodarske neenakosti.
Ta vodič je za vse in vsakogar, ki ga zanima, kako skupaj izzvati nenasitno kapitalistično pošast skozi demokratično moč socialne ekologije. Prava pozitivna sprememba na lokalni in regionalni ravni je bolj nujna kot kdaj koli prej, da vsaj omilimo najslabše od tega, kar prihaja.
Avtorica
Eleanor Finley je raziskovalka na Univerzi v Massachusettsu, sodelavka Inštituta za socialno ekologijo (ISE) in pridružena raziskovalka na Univerzi George Mason, Next System Studies. Objavila je številne članke o socialni ekologiji in sorodnih temah, kot so kurdski demokratični konfederalizem, energetska in okoljska pravičnost ter lestvica odrasti, ter izvedla desetine delavnic, predavanj in razgovorov za različne občinstva v Severni Ameriki in Evropi.
Založba: Pluto, 2025