Predstava Poglej, kako si Lokrum umiva zobe je nastala kot dramatizacija istoimenskega romana hrvaške znanstvenice in pisateljice Ivane Lovrić Jović. Vsa dogajanja in liki v tej predstavi bi lahko bili izmišljeni, vendar se vse, kar se dogaja, dogaja v glavi protagonistke med 23.20 in 3.20 v noči, ko izve, da je izgubila očeta – med prejemom tragične vesti in neizogibnim zavedanjem tragične resnice. Poskušali smo se vprašati kaj vse se dogaja (oziroma ne dogaja) v glavi nekoga v takšnih trenutkih. Ali človeka (že) preveva neskončna žalost ali je (samo) zaprepaden ob dejstvu, da je izgubil starša. S kakšnimi nesmisli se človeški um v teh trenutkih brani in koga ter zakaj kliče na pomoč, na koga in kako se obrne?
Mama – je prva beseda, ki jo izgovori otrok – prva beseda, ki jo izrečeš, ko ti je najtežje (celo ko misliš, da je oče alfa in omega tvojega obstoja).
S pomočjo štirih generacij žensk skušamo ugotoviti, zakaj je temu tako …; uloviti želimo te neulovljive spomine …; govoriti skušamo o »nostalgiji po svetu, ki obstaja samo še v spominih.«
Marijana Fumić
Igrajo: Marija Šegvić / Irena Tereza Prpić, Sandra Lončarić, Mirej Stanić, Anja Đurinović, Perica Martinović, Nika Lasić, Boris Matić, Bojan Beribaka
Dramatizacija: Marijana Fumić
Režiser: Paolo Tišljarić
Scenografinja: Vesna Režić
Kostumografinja: Ana Mikulić
Oblikovalec svetlobe: Marko Mijatović
Avtor glasbe in oblikovalec zvoka: Žarko Dragojević
Oblikovalec videoprokecij: Miran Brautović
Asistentka scenografinje: Nikolina Kuzmić
Asistentka kostumografinje: Petra Andrić
Sodelavec za glasbo, priprava kitarskih songov: Bojan Beribaka
Fotograf: Aljoša Rebolj
Inspicientka: Anita Bubalo
Koprodukcija: Gledališče Marina Držića in festival Dubrovniške poletne igre