V pesniški zbirki “ Omamori” Kaja Teržan ustvarja poezijo, ki se nenehno giblje med nežnostjo in surovo resničnostjo, med intimnim in univerzalnim.
Osrednje mesto v zbirki zavzema narava. Voda, drevesa, ptice, živali in drugi naravni elementi niso le pesniške podobe, temveč nosilci spomina, preobrazbe in cikličnosti življenja. Njihova simbolika odpira prostor za razmislek o pripadnosti, izgubi, ponovnem rojstvu in povezanosti vseh živih bitij.
Najpomembnejši motiv zbirke je samost, ki stoji nasproti osamljenosti in pomeni predvsem varen in stimulativen prostor bivanja. V tem kontekstu je samost nekakšna zibelka ženske ustvarjalne moči, ki je ne more zmotiti nič zunanjega, nič pokroviteljskega, nič patriarhalnega …
Naslov zbirke ni naključen. Omamori je na Japonskem zaščitni amulet, ki varuje pred nesrečo in prinaša notranjo moč. Tudi poezija Kaje Teržan deluje kot nekakšen sodobni talisman – tih opomin, da kljub hrupu sveta še vedno obstajajo prostor za občutenje, bližino in notranji mir.
Biografija:
Kaja Teržan je pesnica in pisateljica, ki je največji delež svojega življenja preživela v Škofji Loki, sicer pa so jo zaznamovali različni, tudi nevidni kraji in takšna ter drugačna učenja. Leta 2015 je izšel njen pesniški prvenec “Delta” in bil nominiran za Veronikino nagrado. Leta 2018 je izšla njena druga pesniška zbirka “Krog”, ki je požela uspeh z nominacijo za nagrado kritiško sito in prejela Jenkovo nagrado. Leta 2021 je pesnica objavila še tretjo zbirko pesmi “Nekoč bom imela čas”. Leta 2025 je končno nastopil čas za “Obračun”, prvo prozno delo, s katerim se je uvrstila med deseterico nominiranih romanov za nagrado kresnik. Letošnje poletje pa se je začelo z izidom njene nove pesniške zbirke “Omamori” …