Zvečer se pred gostilno pretepajo, sezonska delavca Mačor (Davor Antolić) in Abdu (Ljubiša Samardžić) zbežita čez železniške tire in zasopla obstaneta. Mačor se začne spominjati, kako je prišel v Slovenijo: z obljubo dobrega plačila ga je za delo nanovačil predstavnik gradbenega podjetja. V Sloveniji so sezonski delavci živeli v barakah ob gradbiščih in pošiljali domov denar – nekateri več, drugi manj (ali pa sploh nič). Stari dom je daleč (tudi od srca), novo okolje pa ne postane dom. Prvi slovenski film, ki raziskuje težave, s katerimi so se soočali sezonski delavci iz drugih jugoslovanskih republik. Natančno, realistično in brezkompromisno prikaže razmere, v katerih delavci živijo, ter finančne in osebne težave, s katerimi se morajo v tujem in nenaklonjenem okolju spopadati. Ostra kritika mentalitete »domačinov«, ki ne sprejmejo prišleka, čeprav ga v strukturi svoje ekonomije še kako potrebujejo.