Poetična predstava brez besed pripoveduje zgodbo s peščenimi slikami, ki jih pred nami ustvarja umetnica. Minljive in spreminjajoče se podobe na osvetljeni stekleni površini sledijo glasbi in predstavljajo nenehno spreminjanje naših življenj, sestavljenih iz trenutkov sedanjosti, ki kot sipki pesek odtekajo v preteklost.