Goriška mladinska skupina je v tem letu že večkrat navdušila s svojo priredbo vsebinsko in postavitveno zahtevnega broadwajskega muzikala, ki je – prvič v slovenski inačici izpod peresa Sanje Vogrič, Eme Trpin, Katje Terčič in Iris Gulin – krstno zablestel ob koncu januarja letos v KC Lojze Bratuž, na letošnjem Linhartovem srečanju pa je prejel dve nagradi. Nenavadna in zapletena gledališka predstava, ki jo je zrežirala Sanja Vogrič skupaj s Simonom Čavdkom in Iris Gulin, gotovo presega ljubiteljske meje. Gre za delo, ki se slogovno ne pusti zlahka ukalupiti v tradicionalne obrazce muzikala. V tej “igri v igri”, ki se v bistvu začne, še preden se občinstvo tega sploh zave, se potujoči igralci, tudi neurejeno in nedisciplinirano, pripravljajo na predstavo pod taktirko vzvišene in stroge vodje (Kea Vogrič), ki dogajanje ves čas razlaga in povezuje, zaradi kaosa pa iz igre večkrat tudi protestno izstopi. Glavni junak je seveda Pipin (Marco Fior), sin Karla Velikega, izobražen, a omahljiv mladenič, poln dvomov, ki v odnosu z očetom išče sebe in svojo pot v življenju. Iz hrepenenja po nečem večjem in neznanem se preizkusi kot vojak, se povzpne na kraljevi prestol, se celo posveti umetnosti in vrtnarjenju, a vsak njegov poskus se nazadnje izjalovi. Ko končno spozna, da se življenje le redko odvije po naših načrtih, se ne vda – trdno namreč verjame, da je vsak konec lahko le priložnost za nov začetek, da ga “vsak korak nekaj novega nauči”. Prepričan je, da bo le prišel njegov trenutek … “Jutri, jutri bo moj dan!”
Poleg omenjenih igralcev so različne vloge dovršeno odigrali še Bernard Hrovatin, Sanja Vogrič, Manuel Leonzini, Simon Čavdek, Daniela Klanjšček, Irena Raseni, Gabrijela Vidmar ter Lucija Bandelj in Jana Flaiban; slednji sta doslej delovali v zakulisju, tokrat pa sta prvič stopili pod odrske luči in zamenjali dosedanji igralki.
Nastopajoči so se izkazali tudi kot pevci songov in plesalci, za kar sta jim priskočila na pomoč strokovna sodelavka za petje in vokalno tehniko Kristina Frandolič ter mladi koreograf in profesionalni plesalec Alex Devetak, nenazadnje odličen kostumograf. Šepetalec je tokrat bil mladi Elia Flaiban.
Skratka: Pipin: čas za junaka s svojo dognano podobo ter duhovitimi in absurdnimi vložki ponuja odličen dokaz, česa vsega je sposobna mladostna ustvarjalnost.