PersonaE je nov raziskovalno-eksperimentalni operni projekt, ki preizkuša nove oblike glasbenega gledališča in razpira meje dojemanja, kaj vse je lahko opera. Izhodiščni artefakt projekta je antična gledališka maska z latinskim poimenovanjem »persona« oz. »per/sonare«, torej maska, skozi katero odmeva glas igralca. Gledališki simbol se prepleta s pojmovanjem »persone« švicarskega psihiatra Carla Gustava Junga (1875–1961) kot družbenega obraza oz. maske, s katero želi posameznik svetu dati določen vtis o sebi, hkrati pa s tem prikriva svojo pravo naravo. V medčloveški interakciji ima pomembno vlogo komunikacija in interpretacija. Izgovorjena beseda postane slišana beseda, ki se v osebni percepciji poslušalca oddaljuje neznano kam od prvotnega pomena misli govorca. Nastane prostor odprtih oblik izražanja in razumevanja. Francoski filozof in literat Roland Barthes (1915–1980) v svojem eseju Smrt avtorja pravi, da je bolj kot pisateljeva namera pomembna vloga bralca pri interpretaciji besedila oz. jezika. Vsak bralec oz. gledalec je torej tisti, ki daje nekemu delu svoj pomen. PersonaE zrcali problematiko dandanašnjih družbenih interakcij in večnih poskusov medčloveškega (spo)razumevanja. Gledalec je povabljen k lastnemu branju in interpretaciji tega odprtega dela, ki bo tako postalo odmev oz. odsev vsakega posameznika: videnj predstave bo toliko, kolikor bo prisotnih aktivnih gledalcev v občinstvu.
PersonaE je avtorski projekt slovenskega režiserja in glasbeno-gledališkega eksperimentatorja Rocca, ki je h glasbenemu soustvarjanju povabil uveljavljenega češkega skladatelja in zvočnega oblikovalca Víta Zouharja ter domačo glasbenico in pevko Saro Briški Cirman oziroma Raiven. Projekt nastaja v sodelovanju s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem.