V grški mitologiji je Partenopa sirena, ki se je, potem ko ji s pesmimi ni uspelo privabiti Odiseja, vrgla v morje in utonila. Film prikazuje njeno dolgo življenjsko popotovanje od njenega rojstva leta 1950 do danes. To je ženska epopeja brez junaštev, vendar prekipevajoča od strastne želje po svobodi, Neaplju in nepredvidljivih ljubeznih – pravih, nesmiselnih in nepopisnih. Vidimo popolno caprijsko poletje, brezskrbnost mladosti – in na koncu zasedo. In potem vse druge, Neapeljčane, moške in ženske, opazovane in ljubljene, razočarane in vitalne, njihove otožne stranpoti, tragične ironije in potrte poglede. Življenje, naj bo običajno ali izjemno, je lahko zelo dolgo. Minevanje časa postreže s širokim repertoarjem čustev. V ozadju, blizu in hkrati daleč, pa je Neapelj, to nedoločljivo mesto, ki vpije, se smeji, te očara, uroči, potem pa te zna prizadeti.