Nekaj se dogaja, pa kaj zato? Nič resnega, seveda, si mislijo otroci sonca. Skupine nepozabno in tragikomično površnih meščanov ne skrbi niti kolera, ki jih obkroža, niti oddaljeno – ali bližnje? – grmenje topov. Tipični odgovor družbe, ki ji ne uspe dojeti nevarnosti, ker se ji ne uspe spremeniti. Ukvarjajo se s smešnimi ljubeznimi, ne da bi se zavedali resničnosti okrog sebe. Ujetniki sveta, ki ga ne razumejo, ujetniki svojih »neumnih« problemov, svoje tragikomične usode.