V devetnajstem stoletju kolonializem ni le poteptal in temeljito preobrazil staroselskih kultur. Poleg tega je po vsem svetu beležil ustna in rokopisna književna izročila. Le-ta so evropski učenjaki in misijonarji primerjali z antičnimi besedili in ljudskimi izročili, ki so jih bolje poznali: s Homerjem, s Svetim pismom, z Vedami, s pravljicami bratov Grimm ter z izmišljenim keltskim bardom Ossianom. Primerjave so staroselske jezike in izročila prevrednotile ter poudarjale njihov »arhaični«, »primitivni« značaj. Predavatelj bo spregovoril o okoliščinah zbiranja in izdelave besedil – o butičnih filoloških panogah, omrežjih prevajalcev ter primerih »reševalne antropologije«, v katerih so sodelovali zadnji preživeli govorci jezikov. Poleg tega bo razložil, kaj se je s temi besedili počelo takrat in tudi kasneje.
Predavanje poteka v organizaciji Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani in bo izvedeno v angleškem jeziku.
Floris Solleveld bo konec letošnjega septembra gostoval na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Je zgodovinar védenja, ki preučuje zlasti zgodovino humanistike. Na Katoliški univerzi v Leuvnu in Univerzi v Bristolu je kot podoktorski študent preučeval kartiranje svetovnih jezikov in ljudstev v kolonialnem obdobju. Med oktobrom in novembrom bo gostoval na Warburgovem inštitutu v Londonu. Je urednik recenzij pri reviji History of Humanities . Leta 2026 bo pri založbi Brill izšla njegova prva knjiga z delovnim naslovom Po erudiciji: preobrazba pisemske republike v sodobno humanistiko (After Erudition: The Transformation of the Republic of Letters into the Modern Humanities).