Rainer Werner Fassbinder
Režija: Sebastijan Horvat
Proletarska melodrama
Koprodukcija: Prešerenovo gledališče Kranj, Slovensko mladinsko gledališče, Mestno gledališče Ptuj in HNK Zagreb
Po motivih serije Osem ur ni dan Rainerja Wernerja Fassbinderja
Premiera: 18. 9. 2026 (Mladinsko), 12. 9. 2026 (Prešernovo gledališče Kranj)
Predstave
petek / 11. 9. / 19:30 / Prešernovo gledališče Kranj
sobota / 12. 9. / 19:30 / Prešernovo gledališče Kranj / Premiera
ponedeljek / 14. 9. / 19:30 / Prešernovo gledališče Kranj
torek / 15. 9. / 19:30 / Spodnja dvorana
petek / 18. 9. / 19:30 / Zgornja dvorana / Premiera
sobota / 19. 9. / 19:30 / Zgornja dvorana
torek / 22. 9. / 19:30 / Zgornja dvorana
sreda / 23. 9. / 19:30 / Zgornja dvorana
torek / 6. 10. / 19:30 / Prešernovo gledališče Kranj
petek / 9. 10. / 19:30 / Prešernovo gledališče Kranj
sobota / 10. 10. / 19:30 / Prešernovo gledališče Kranj
Zasedba
Blaž Setnikar
Jochen
Suzana Krevh
Marion
Matej Recer
Franc, Čuvaj parka
Borut Veselko
Kretzschmer, Gregor
Aljoša Ternovšek
Manfred, Duhovnik, Dr. Bertram
Stane Tomazin
Rüdiger, Harald
Bojan Navojec
Zoran, Človek na malih oglasih
Blaž Šef
Peter, Marionin fant
Vito Weis
Jürgen, Manni
Dario Varga
Šef obrata, Wolf
Vesna Pernarčič
Luise
Tesa Litvan
Monika
Ramana Šalehar
Käthe, Kretzschmerica
Živa Selan
Irmgard
Ustvarjalci
Dramaturgija in dramatizacija: Milan Ramšak Marković
Scenografija in video: Igor Vasiljev
Kostumografija: Belinda Radulović
Glasba: Drago Ivanuša
Oblikovanje svetlobe: Aleksandar Čavlek
Oblikovanje maske: Matej Pajntar
Lektorica: Mateja Dermelj
Asistentka režije: Maruša Sirc
Asistentka dramaturgije: Brina Jenček
Vodja predstave: Dominik Vodopivec (PGK), Liam Hlede/Urša Červ (SMG)
Opis
Predstava temelji na Markovićevi adaptaciji TV-nadaljevanke Osem ur ni en dan (Acht Stunden sind kein Tag) , ki je nastala v začetku sedemdesetih let po scenariju in v režiji Rainerja Wernerja Fassbinderja. V njej spremljamo vsakdanje življenje družine iz delavskega razreda in ljubezensko zgodbo, na drugi strani pa delo in pripetljaje v tovarni strojnih delov. Nadaljevanka stavi na popolnoma drugačne premise od tistih, ki so bile običajne dotlej (pravzaprav doslej) ali tistih, ki smo jih vajeni pri Fassbinderju: v njej preprosti in prisrčni ljudje z lahkoto spreminjajo svet okoli sebe. Med njimi ni obstrank_cev, ni političnih in spolnih skrajnosti in deviacij, nobene krvi, golote, nobenih drznih preobratov, žanrskih raztrganin in brutalnih idejnih klofut. Vse to pa je stisnjeno v zamegljeni, komaj sluteni horizont anarhističnega ozadja, ki v gledalčeve oči priteka skozi nevidne pore in se ga zavemo šele kasneje ... Takrat, ko prenehamo gledati in se vživljati.