ONA, ki je v tišini s poetičnim diskurzom, ki odpira nekakšen metabesedilni in tudi metagledališki prostor, govori o posamezniku in o svetu, v katerem živi. O svetu, kakršen je danes. In o posamezniku, ki je ves čas v dialogu z glasom v svoji glavi, hkrati pa vpet med vse, kar se dogaja v družbi okoli njega. V družbi, ki ga utesnjuje, bega, v kateri le redko najde kaj, kar vsaj za kratek trenutek misli preusmeri v nekaj pozitivnega. Ali v tem svetu sploh lahko najdemo svobodo?
V sezoni 2024/25 so za natečaj Najst z razpisano temo Dokler ne doživiš, ne verjameš prispela štiri dramska besedila. Vsa štiri besedila naslovno tematiko obravnavajo z vidika svoje generacije in prav zato opisujejo določene medgeneracijske razlike, ki jih problematizirajo. Na naslov Dokler ne doživiš, ne verjameš se avtorji odzivajo na dveh ravneh: kot na dogodek, ki zaznamuje posameznikovo intimno življenje, ali kot na tisto, kar zaznamuje družbo v celoti. Avtorji so besedila umestili v okolje vsakdanjega življenja, ki nas morda v obdobju najstništva še posebej zaznamuje – dom, šola. Diskurz, ki so ga avtorji izbrali, je (z izjemo enega poetičnega besedila) realističen in izvira iz prej omenjenega okolja. Vsa besedila prinašajo predvsem avtorski pogled na svet in družbo, kot jo vidijo in razumejo pisci.
Izmed prispelih besedil je strokovna žirija, ki so jo sestavljale Tatjana Stanič , gledališka lektorica, Eva Kraševec , dramaturginja, Špela Šinigoj , gledališka pedagoginja in Luna Pentek , študentka dramaturgije, za uprizarjanje izbrala besedilo ONA, ki je v tišini , ki ga je napisal Tian Fras .