Na Slovenskem so se razširile tuje jaslične pole, kakršne še danes izdajajo muzeji jaslic zlasti v nemškem prostoru, osnutke za tovrstne jaslice pa je naslikalo tudi več domačih likovnih umetnikov. Med njimi so najobsežnejše in najbolj znane narodne jaslice slikarja Maksima Gasparija iz leta 1919. Osnutek za papirnate jaslice je naslikal tudi France Gorše, izdali so jih kot prilogo v Slovenčevem koledarju za leto 1942. To je bil letni koledar, ki je v letih 1941−1945 izhajal v Ljubljani v založništvu Konzorcija Slovenca, Slovenskega doma in Domoljuba. Izšlo je pet številk, v njih so bili publicirani koledar, poročila, praktični nasveti in literarni odlomki, koledarju za leto 1942 pa so dodali Goršetovi jaslični poli na tršem papirju. Slovenski narodni značaj Goršetovih jaslic je še posebej pomenljiv, saj so bile objavljene v času okupacije, ko sta Slovenčev koledar med drugim »krasili« podobi italijanskega kralja Viktorja Emanuela III. in fašističnega vodje Benita Mussolinija ter so v njem obeleževali tudi praznike italijanske države.
France Gorše (1897−1986) sodi med osrednje slovenske kiparje 20. stoletja, uveljavil se je tudi kot grafik in ilustrator. Rojen je bil v Zamostecu pri Sodražici in umrl v bolnišnici na Golniku, življenjska pot in ustvarjalni nemir pa sta ga vodila po mnogih krajih na Slovenskem, v zamejstvu in celo na drugih kontinentih. Po diplomi pri profesorju Ivanu Meštroviču na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu leta 1925 je deloval v Vremah, Trstu, Gorici, Ljubljani, Clevelandu, New Yorku, Rimu in na avstrijskem Koroškem; svoj zadnji dom z ateljejem in galerijo je imel v Svečah. Gorše je ustvaril vrsto monumentalnih kiparskih del za javne prostore ter dela v različnih dimenzijah in tehnikah, ki so danes del zasebnih in javnih zbirk; stalna zbirka njegovih del je v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki.
Goršetove jaslice v Slovenčevem koledarju so nastale v umetnikovem »ljubljanskem obdobju« (1930−1945), natisnjene so v barvah na dveh jasličnih polah, obsegajo pa enaindvajset delov. Na prvi poli so kot celota v lesenem hlevčku z zasneženo streho upodobljeni Marija, Jožef in Jezušček v jaslih z volom in oslom, Sveti trije kralji ter skupina ovac. Na drugi poli so upodobljeni pastirji, meščana, posamezne ovce oziroma skupine ovac ter angela in zvezda repatica. Gorše je upodobil pristne slovenske jaslice, saj so ob svetih osebah v značilnih orientalskih oblačilih naslikani liki v domačih nošah: pastirji v temnejših kratkih hlačah in belih srajcah ter s klobukom na glavi delujejo kot planinci; klečeči možakarji v domačih kmečkih oblačilih in stoječa žena z ruto na glavi, ki častijo Jezusa, so liki slovenskega podeželja; meščanski par pa si je nadel gorenjsko narodno nošo kot reprezentativen pripadnostni kostum za obeležitev božičnega praznovanja.
Za postavitev takšnih papirnatih jaslic so iz jasličnih pol izrezali posamezne figure, zadaj prilepili palčko, s katero so jih nato pritrdili v podlago iz mahu. Celota je bila postavljena na trikotno polico, zaradi česar je bila kompozicija jaslic vedno sredinska in dopolnjena z okrašenim prtičkom. Jaslice so umestili v bogkov kot, ki je bil simbolno hišno svetišče v kotu nad mizo v glavnem prostoru kmečke hiše in so ga skozi vse leto krasili razpelo in slike na steklu, v božičnem času pa so dodali še jaslice. Takšna je tudi postavitev Goršetovih jaslic v Narodni galeriji, kjer smo jaslice reproducirali, jih postavili v simbolni kontekst, dodali originalni Slovenčev koledar za leto 1942 in njegovo božično prilogo.
Avtor: Andrej Doblehar
5. december 2024 – 8. januar 2025
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana