Jožef je bil poleg Janeza Krstnika (1704–1784), Filipa Jakoba (1706–1774), Janeza Jurija ml. (1721–1773) in Franca Antona (1726–ok. 1774/76) eden izmed petih bratov, ki so se rodili mizarju in kiparju Janezu Juriju Straubu st. (1674–1755) v dveh zakonih v majhnem južnonemškem mestecu v Wiesensteigu in si ustvarili zavidljive kiparske kariere.
Čeprav so nekaj umetnostnega šolanja opravili skupaj, so se na koncu ustalili v različnih mestih Svetega rimskega cesarstva in onkraj. Nekateri v pomembnih umetnostnih in političnih središčih omenjenega ozemlja, drugi na njegovem obrobju.
Svojo prvo umetnostno izobrazbo so bratje Straub pridobili v delavnici svojega očeta v Wiesensteigu. Njihov oče je s svojim bratom Johannesom (1681–1759) in potomci naročnikom zagotavljal zelo raznovrstne storitve. Izdelovali so pohištvo, oltarje, rezbarili kipe, poskrbeli pa so tudi za dekorativno okrasje, polihromacijo in pozlato. Vseh pet bratov je tako lahko v krogu svoje družine dobilo široko izobrazbo, ki jim je omogočila preživetje tudi zunaj rodnega Wiesensteiga. Janez Krstnik je leta 1737 postal dvorni kipar v Münchnu, njegov mlajši brat Filip Jakob pa je v Gradcu prevzel delavnico pokojnega kiparja Janeza Jakoba Schoya (1686–1733) in mesto deželnega kiparja. Trije mlajši bratje so se naselili na obrobju Svetega rimskega cesarstva in onkraj – Jožef v Mariboru, Janez Jurij ml. v Radgoni (Bad Radkersburg), Franc Anton pa v Zagrebu.
Jožef je sprva verjetno sledil bratu Filipu Jakobu v Gradec. Leta 1736 je prisoten v Ljubljani v delavnici uveljavljenega kiparja Henrika Mihaela Löhra, a se je z njim zapletel v sodni spor zaradi poskusa samostojnega delovanja. Zatem ga najdemo na Vipavskem, leta 1743 pa mu je, verjetno prek bratove graške delavnice, zaupano prestižno naročilo mariborskega mestnega sveta za izdelavo Kužnega znamenja. Med njegovimi najbolj kvalitetnimi deli lahko izpostavimo kiparski okras na neohranjenih oltarjih na Studencih v Mariboru (danes v Pokrajinskemu muzeju v Mariboru) in minoritski cerkvi na Ptuju.
Straubova kipa sv. Jožefa in sv. Janeza Nepomuka sta umeščena na glavni oltar štanjelske cerkve še z dvema drugima kipoma (sv. Avguštin in sv. Gregor), ki pa sta delo drugega umetnika. Podpis na podstavku sv. Janeza Nepomuka Iose. Stravp Inventor Scvlp. Anno 1741 oba kipa umešča v čas njegovega delovanja na Vipavskem in poudarja Straubovo samostojno vlogo pri zasnovi in izdelavi obeh kipov. Z letnico 1741 sta štanjelska kipa tudi najzgodnejši dokumentirani deli v kiparjevem opusu.
Kipa sta bila konec novembra 2017 odpeljana v Restavratorski center ZVKDS zaradi slabega stanja, ki so ga povzročili lesni škodljivci in lesna trohnoba.
Laboratorijske analize so pokazale, da je bilo na lesenih plastikah do sedem plasti poslikav. Zaradi tako obsežnih preslikav lahko domnevamo, da sta bila kipa sv. Jožefa in sv. Janeza Nepomuka prinesena od drugod in so ju skupaj s kipoma sv. Avguština in sv. Gregorja enotno pobarvali. Kasnejše poslikave kipov so sledile okusu posameznega obdobja in so imitirale podobo kamna. Tako debele plasti poslikav, pri katerih so bili uporabljeni različni materiali, je težko odstranjevati. Delo je izjemno dolgotrajno, predvsem zato, ker je cilj konservatorsko-restavratorskih postopkov v čim večji meri ohraniti spodnjo poslikavo.
V okviru septembrskih Odstiranj izpostavljamo tudi dva kipa Klečečih angelov Jožefa Strauba, ki sta razstavljena v slavnostni dvorani (št. 4) stalne zbirke Narodne galerije.
Restavriranje Straubovih štanjelskih kipov je rezultat mednarodnega projekta Po sledeh umetnosti družine Straub / Tracing the Art of the Straub Family (TrArS) , ki ga sofinancira program Kreativna Evropa Evropske Unije.
Ne spreglejte
Predavanje dr. Katre Meke in Saše Dolinšek v četrtek, 5. septembra 2019, ob 18. uri v Avditoriju Narodne galerije. Vljudno vabljeni.
Avtorici
Katra Meke, Narodna galerija
Saša Dolinšek, Restavratorski center ZVKDS
5. september – 2. oktober 2019
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana