Druga umetnikova risarska akademija so bili kruti meseci bivanja v taborišču Dachau. Za krajši čas je ostal brez risala, brez obleke in brez svoje človeške narave. Kakor vsi kameradi, se je številka 128 231 ukvarjala zgolj z bivanjem, v najbolj surovi obliki. Feniks pa se je prerodil, ko je lahko z notranjo empatijo po osvoboditvi risal telesa umrlih.
S ponovnim učlovečenjem je ustvarjalec znova odkril sončno svetlobo Mediterana, obogateno z valovanjem morja ali alpskih gorskih verig. Slikar je risbo, kakor v času šolanja, uporabljal kot pripomoček, kadar je hodil in si beležil na terenu. Njegova risba se ob tem ni ustavila in umirila. Skice s svinčnikom in drugimi risali so ostale spominski izris, kjer je izrazil to, kar je videla njegova notranjost. Njegov zaris ni nikoli samo beležka; je način razmišljanja, vedno samostojno avtorsko videnje, kjer podobo ustvari v mislih. Roka ter svinčnik sta le zavestno ali podzavestno orodje izvedbe ideje. Ta zori do finala ustvarjanja, kjer se iz vedut Benetk prevesi v njega samega, ko njegovo telo postane krajina, graf notranje nevihte in labirint, razpoznavnih brez besed. Včerajšnji svet za jutri.
Avtor
Gojko Zupan
4. februar–3. marec 2021
Razstava je podaljšana do 5. maja 2021
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana