O slikarju Kesslu ni veliko podatkov. Prihajal naj bi iz Antwerpna (1630/40?) in deloval v Würzburgu (1658), Bambergu (1658), Gdansku, Lübecku (1668) ter svojo življenjsko pot sklenil v Ratzeburgu (1668). Med drugim je naslikal tudi tihožitje za danskega kralja (1665), še pred tem (1662) pa tudi štiri slike za družino Herberstein v Gradcu, ki so danes v Pokrajinskem muzeju Maribor. V tem času bi lahko po naročilu Zrinskih, ki so imeli z Gradcem redne stike, nastalo tudi obravnavano tihožitje.
Kot možna naročnika prideta v poštev brata Nikolaj VII. (1620–1664) in Peter Zrinski. Oba politično vplivna posameznika, z zavidljivima vojaškima karierama, sta imela velik čut za umetnost. Ta se je kazala v razkošni opremi družinskih rezidenc, bogati knjižnici in njuni pesniško-literarni dejavnosti.
Tihožitja niso le naključno nanizana skupina naslikanih elementov nežive narave, ampak v sebi pogosto skrivajo globlji, simboličen pomen. Tako bi tudi elemente na Kesslovi sliki lahko povezali z razkošnim plemiškim življenjem Zrinskih. Obložena miza ne prikazuje le bogatega obroka, ampak s sirom in z majoliko nakazuje tudi na donosno gospodarsko dejavnost na njihovih ozemljih – na proizvodnjo vina in sira, ki sta družini zagotavljala kupno moč in veljavo.
Avtorica
Katra Meke
6. maj–2. junij 2021
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana