Jaslice v Železnikih sodijo v tip kulisnih jaslic, ki so se pri nas pojavile in uveljavile v 19. stoletju – obdobju, ko se je postavljanje jaslic po slovenskih cerkvah zelo razmahnilo. Navadno so jaslične figure plastično izdelane in jih povezujemo s kiparskim oziroma rezbarskim likovnim ustvarjanjem, v primeru kulisnih jaslic pa gre za slikarsko delo odrskega tipa jaslic z lesenimi kulisami, ki se stopnjevano odpirajo proti gledalcu in ustvarjajo iluzijo realističnega prostora s prizorom Kristusovega rojstva. Jaslične figure, naslikane na lesenih deščicah, lahko stojijo samostojno ali pa so del večje figuralne skupine posamezne kulise. Ohranilo se je le nekaj primerov tovrstnih jaslic, ki so zato izjemno dragocena kulturna dediščina. Prve tovrstne jaslice je naslikal slikar Leopold Layer za župnijsko cerkev v Kranju v zgodnjem 19. stoletju. Postavljali so jih več desetletij in velja, da si jih je ogledoval tudi pesnik France Prešeren, kasneje pa so jih odstopili župniji Predoslje. Tam so jih v času med svetovnima vojnama nadomestili z novimi kulisnimi jaslicami slikarja Matije Bradaška ml., ki jih postavljajo še danes, restavrirane Layerjeve jaslice pa hranijo v Muzeju jaslic na Brezjah. V sredini 19. stoletja je slikar Matevž Langus naslikal kulisne jaslice za frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja v Ljubljani, ki so jih uporabljali do okoli leta 1900, nakar so prišle v zasebno last. Zaradi slabega stanja je slikar Anton Jebačin izdelal njihovo kopijo, izvirne jaslice pa so spet pri frančiškanih. Viri pričajo še o nekaterih kulisnih jaslicah, vendar niso ohranjene oziroma jih ne postavljajo več. Tak tip jaslic je nekakšen pendant kulisnim božjim grobovom, ki so se po slovenskih cerkvah ohranili v večjem številu in pričajo o velikonočnih šegah in navadah.
Jaslice za Železnike je leta 1875 zasnoval in naslikal podobar in slikar Štefan Šubic (1820−1884) za takrat novozgrajeno župnijsko cerkev sv. Antona Puščavnika. Po izročilu je Šubic naslikal več kulisnih jaslic, vendar so te v Železnikih edine ohranjene ter jih restavrirane in tehnološko izpopolnjene ponovno postavljajo za božične praznike. Prizori so naslikani na deskah, ozadje z veduto mesta Betlehem pa na platno, ki je umeščeno v lesen okvir. Jaslice sestavljata dva osrednja prizora na ločenih kulisah, ki ju v času postavitve tudi zamenjajo: na prvi kulisi je prizor Kristusovega rojstva, na drugi pa prizor poklona sv. treh kraljev. Jaslice so prvotno postavljali v kapeli sv. Andreja, danes pa krasijo prostor pred glavnim oltarjem. Domačini so med drugo svetovno vojno iz požgane župnijske cerkve rešili tudi Šubičeve kulisne jaslice in jih obvarovali pred uničenjem, izjemne dragocenosti pa se zaveda tudi današnja generacija, ki skrbi za njihovo vzdrževanje in postavljanje.
Avtor jaslic, Štefan Šubic, je vodil podobarsko delavnico v Poljanah nad Škofjo Loko, ki je v 19. stoletju celostno izdelovala cerkveno opremo za bližnjo in daljno okolico, njegova sinova − znamenita slikarja realista − Janez in Jurij pa sta se s svojim likovnim delom uvrstila v vrh slovenske likovne umetnosti. V stalni zbirki Narodne galerije je na ogled tudi podoba Poklon sv. treh kraljev Janeza Šubica, s katero nadaljuje tradicijo cerkvenega slikarstva očetove poljanske delavnice in upodabljanja božičnih dogodkov.
Avtor
Andrej Doblehar
Predstavitev: četrtek, 2. december, ob 18.00
2. december 2021–2. februar 2022
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana