Vavpotičeva kompozicija slike je realistično opisna. Ženska drža, njen starinski kostum in zaskrbljen pogled skozi okno prežemajo sliko sicer z nostalgičnimi zgodovinskimi referencami, vendar se odmika od tradicionalnega romantičnega občutja. Profil naslikane dame nam razkriva smer njenega pogleda. Ženska figura ne zre skozi okno na mestno pokrajino in prek nje v neskončno nedotaknjeno naravo, ki je v prvi polovici 19. stoletja pomenila hrepenenje po srečnejši sedanjosti in prihodnosti.
Mogoče pa je Vavpotič na tej sliki namerno, skoraj gledališko uprizoril motiv s historično vsebino, da bi prikril pravo vsebino. Okenske letvice ustvarjajo mrežo, ki zadržuje ženski lik v notranjščini in v preteklosti. Kaj bi lahko bil vzrok za takšno stanje, nam slikar poda z elegantnim detajlom, s katerim lahko razumemo skrito vsebino.
Na okenski polici v sredini slike je naslikan majhen šopek modrih cvetlic. Cvetlice, ki nimajo več zelenih lističev, so preprosto spete brez okrasnih trakov, kar pa je pomembno – niso v vazi z vodo. Pomislimo lahko, da imamo naslikan šopek, imenovan korsaž. Beseda izhaja iz francoskega izraza »bouquet de corsage«, kar pomeni šopek rož, ki se nosi na zgornjem delu telesa, saj »corsage« v francoščini pomeni steznik, ki so ga ženske nosile po diktatu mode. V 19. stoletju so korsaže obravnavali kot darilo pri dvorjenju. Tradicionalno je moški svoji spremljevalki prinesel šopek dehtečih cvetlic, ki si ga je dama pritrdila na obleko, ko sta se udeležila formalnega plesa. Ko so se stili oblačenja spremenili in je postalo pripenjanje šopkov cvetlic na obleko nepraktično, so ga prenesli na zapestje. Takšni šopki so se tradicionalno posušili in shranili za spomin.
Način upodobitve drobnega šopka spominja tudi na znamenito Manetovo tihožitje vijolic s pahljačo iz leta 1872, ki ga je umetnik podaril slikarski kolegici in prijateljici, ki jo je zelo občudoval. Poseben in zelo zapleten odnos je slikar neposredno in preprosto izrazil tudi z izbranim cvetjem – vijolicami, ki so v 19. stoletju pomenile skrito ljubezen, naklonjenost in zvestobo.
Odloženi šopek cvetlic ob Vavpotičevi zaskrbljeni dami nas napeljuje na misel, da simbolizira obljubo ljubezni, ki ni bila uresničena. Ali so v šopku vijolice, ne vemo zagotovo, ker niso naslikane na jasno razpoznaven način. Modrih cvetlic ni ravno mnogo in velikokrat je v simbolnem smislu pomembnejša od vrste cvetlic njihova barva. Modre cvetlice v glavnem pomenijo potrpljenje, hrepenečo željo in večno ljubezen, v negativnem smislu pa tudi žalost in izgubo.
Slikar je naslikal motiv v svetlih tonih, s čimer mogoče sporoča, da usoda naslikane ženske ni tako tragična, kot bi lahko bila v 19. stoletju. Tema ženske, ki jo je uničila ljubezen, oziroma je bila izdana zaradi neuslišane ljubezni, zapeljana z lažnimi ideali ali lažnimi ljubimci, je prevladovala v prerafaelitskih, pa tudi viktorijanskih slikah in literaturi 19. stoletja. Vavpotičeva slika pa bolj kot o družbeni izločenosti zavoljo striktnih moralnih pravil, ki so veljala za ženske, sporoča osebne skrbi in bojazni, s katerimi se upodobljenka zapira v kletko strahu in zapuščenosti.
Avtorica
Jassmina Marijan
7. februar – 5. marec 2025
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana