Zgodbo je opisalo več antičnih avtorjev, tu upodobljeni motiv pa je povzet po Ovidijevih Metamorfozah (2.562‒565), kjer navaja, da sta dve od hčera spoštovali Atenin ukaz, tretja pa je odprla košaro. Ateni je novico prenesla vrana, ki je na prizoru upodobljena v drevesni krošnji. V nasprotju z drugimi avtorji Ovidij ne navaja kaznovanja hčera zaradi radovednosti in neposlušnosti, namreč da so v grozi skočile z roba Akropole in se ubile, medtem ko je kača iz košare zbežala na Atenin ščit.
Grški učenjak Apolodor (ok. 180‒120 pr. n. št.) pripoveduje zgodbo, o Ateninem obisku pri Hefajstu, kjer se je hotela prepričati, kako napreduje izdelovanje njenega oklepa. Hefajst, osamljen in zapuščen od Afrodite, si je zaželel Atene, vendar se mu je ona izmuznila in njegovo seme je padlo na zemljo oz. Ateni na stegno, s katerega si ga je obrisala s koščkom volnenega blaga, ki ga je vrgla na tla. Zemlja ‒ Gaja je rodila Erihtonija, za katerega je nato brez vednosti preostalih bogov skrbela Atena. Položila ga je v košaro in jo izročila eni izmed Kekropsovih hčera. Apolodor zgodbo nadaljuje, kot je opisano zgoraj, in dodaja, da je Atena malčka po smrti deklet odnesla v svoj tempelj, kjer je Erihtonij odrasel. Kasneje je v Atenah prevzel oblast, izdelal Atenino sveto podobo, ji postavil na Akropoli tempelj ter ustanovil njej v čast panatenaje. Higin ( Astronomska pesnitev 2.13) in Vergilij ( Georgika , 3.13) dodajata, da je Erihtonij izumil kvadrigo, s katero je tekmoval na igrah. Zevs je bil tako očaran nad njegovo domiselnostjo, da je kot prvi človek vpregel konje v četverovprego, kar je do takrat uspelo le bogu sonca Heliosu, da je Erihotnija po smrti spremenil v ozvezdje Voznika (lat. Auriga ).
Erihtonija pa večkrat enačijo tudi z atenskim mitskim kraljem Erehtejem, za katerega je prav tako veljalo, da se je rodil iz zemlje in da ga je vzgojila Atena. Po Homerju naj bi ga Atena nastanila v templju Erehtejonu, ki ga lahko še danes občudujemo na atenski Akropoli. V njem so bili grobovi mitskih kraljev Kekropsa in Erehteja (Erihtonija), ob njem je rasla sveta oljka, ki jo je Atena priklicala iz zemlje, ko se je v dvoboju s Pozejdonom potegovala za nadvlado nad Atiko. Zmagala je Atena, saj je bila voda v izviru, ki ga je priklical Pozejdon, slana in zato prebivalcem mesta ni koristila. Vodni izvir, ki so ga imenovali tudi Erehtejevo morje, je upodobljen na pladnju v ozadju v senci dreves.
Avtor pladnja, avstrijski slikar miniaturist Moritz Michael Daffinger, je nanj prenesel danes izgubljeno risbo slikarja Franca Kavčiča (1755‒1828). Kavčič je leta 1808 postal vodja in nadzornik slikarskega oddelka Dunajske porcelanske manufakture, ki je bila za manufakturo v Meißnu druga najstarejša v Evropi. Moritz Michael je bil sin slikarja na porcelan Johanna Leopolda Daffingerja in je bil kot enajstleten deček sprejet v manufakturo porcelana za vajenca. Kasneje je študiral na dunajski akademiji, kjer je leta 1820 Kavčič postal direktor slikarske in kiparske šole. Iz prizora na krožniku lahko razberemo vse značilnosti Kavčičevega sloga, sicer pa je Daffinger na porcelan prenašal slike mnogih drugih slavnih slikarjev, med njimi na primer tudi Petra Paula Rubensa in Angelike Kauffmann.
Avtorica
Alenka Simončič
1. februar–28. februar 2018
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana