Leta 1737 se je preselil na cesarski Dunaj, kjer se je presenetljivo hitro uvrstil med prve mojstre oltarnih kompozicij in tudi med umetnike s častnim nazivom dvornega slikarja. Leta 1751 mu je cesarica Marija Terezija podelila naslov »Rector magnificus« in do svoje smrti je bil na dunajski cesarski akademiji dvakrat imenovan za rektorja za slikarstvo, kiparstvo in stavbarstvo.
Naši sliki sta nastali v času Unterbergerjevega zrelega dunajskega obdobja, o čemer priča slikarjev napis na hrbtni strani Poklona Sv. treh kraljev : Michel Ang. Unterperger P: / Kays: Hofmaler bei M: Teresia / a Wien. S svojo slikovito govorico in poudarkom na baročni ljubkosti sta sliki značilna primerka rokokojskega slikarstva, ki so ga zanesli na Dunaj mojstri, priseljeni iz beneškega umetnostnega okolja. Ne samo, da v slikah prepoznamo beneško rokokojsko govorico nasploh, temveč se v obeh Unterbergerjevih delih potrjuje konkretno slikarjevo zgledovanje vsaj pri dveh znamenitih Benečanih – v slikovitosti in figuraliki pri Nicolu Grassiju, pri Francescu Fontebassu pa v lahkotni zgovornosti.
Sodeč po formatu, sta bili podobi v rabi za zasebno češčenje, tovrstni motivi pa so bili tudi slikovito dopolnilo božičnih jaslic, priljubljenih med baročno aristokracijo.
Sliki je leta 2010 Narodni galeriji poklonila znamenita kirurginja dr. Zora Janžekovič (Slovenska Bistrica, 1918 – Maribor, 2015) in po njeni izjavi izhajata iz nekega štajerskega gradu.
Predstavitev bo v četrtek, 1. decembra, ob 18. uri.
Na ogled bo v prostorih stalne zbirke do 4. januarja 2017.
Avtor
Ferdinand Šerbelj
1. december 2016−4. januar 2017
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana