V torek, 15. oktobra 2024, vas ob 18. uri vabimo na grad Prem, kjer bomo odprli razstavo:
Uršnja luknja pri Šembijah – bivališče pračloveka neandertalca
Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah je manjša, le kakih 15 metrov dolga kraška jama v občini Ilirska Bistrica. Jama je večji del leta suha in ima le malo kapniškega okrasja. Sredi 19. stoletja je v jami živela samotarka Urša , po kateri je jama dobila svoje ime.
Med letoma 1982 in 2023 je bilo v jami najdenih več fosilnih kosti in zob ledenodobnih živali , med njimi največ kosti jamskega medveda , jelenov in srnjadi pa tudi divjih konj , alpskega volka , več vrst malih zveri, svizca, ježevca in celo nosoroga . V kamniti breči in sedimentu jame je bilo najdenih tudi nekaj odlomkov kremena, za katere se je izkazalo, da pripadajo eni od paleolitskih kultur zgodnjega človeka . Dva vzorca sige, odvzeta prav z mesta novih najdb, sta pokazala absolutno starost odložene sige 174.400 in 142.000 let pred sedanjostjo. Vse kaže, da so najdeni artefakti delo zgodnejših neandertalcev na naših tleh . Večina večjih dolgih kosti s stropnega najdišča Uršnje luknje je razbitih, kar prav tako pripisujemo delu neandertalca.
Uršnja luknja je v evidenci Arheološkega katastra Slovenije označena kot jama s pleistocenskimi živalskimi kostnimi ostanki. Iz jame, brez posebnega dovoljenja pristojnih inštitucij, ni dovoljeno odnašati vzorcev. Zaradi pomembnosti najdb paleolitske kulture je jama v postopku še strožjega zavarovanja.
Avtor razstave: dr. Slavko Polak , Notranjski muzej Postojna
Kustosinja razstave: Mateja Kakež , Pokrajinski muzej Koper