Kaj imajo skupnega Nova Gorica, Dunaújváros na Madžarskem, Nowa Huta na Poljskem, Milton Keynes pri Londonu, Évry pri Parizu ter Hellersdorf v Berlinu in Drumul Taberei v Bukarešti?
Vsa so bila v 20. stoletju najprej zamišljena na risalni deski in nato po načrtu zgrajena tako rekoč iz nič. Toda mesta ne ostanejo takšna, kot so si jih zamislili njihovi načrtovalci. Prebivalci jih sčasoma prilagodijo svojim željam, navadam in potrebam ter tako ustvarjajo zgodbe, ki jih ni bilo mogoče načrtovati.
Razstava Nova mesta, nove zgodbe predstavlja 16 evropskih novih mest in načrtovanih mestnih območij ter raziskuje razmerje med načrtovanim in dejanskim mestom . V ospredje postavlja drobne, pogosto nepričakovane sledi življenja – predmete in lokalne simbole, umetniške projekte in skupnostne pobude, skozi katere lahko beremo nenačrtovana življenja načrtovanih mest.
Razstava bo na ogled ob prazniku Mestne občine Nove Gorice , ko obenem obeležujemo tudi 79-letnico začetka načrtovanja mesta. To je tudi priložnost, da Novo Gorico pogledamo v širšem evropskem kontekstu ter jo primerjamo z drugimi mesti, ki so v 20. stoletju nastajala v različnih političnih, gospodarskih in družbenih okoliščinah.
Nova mesta so pogosto razumljena kot prostori brez zgodovine in kulture – a njihove zgodbe obstajajo. Treba jih je le poiskati, zabeležiti in predstaviti.