Člani kluba Festivala Ljubljana so v času predprodaje, ki za ta dogodek traja do 03. marca 2025, upravičeni do 20%, v redni prodaji pa do 10% popusta na nakup vstopnic. V klub se lahko včlanite tukaj.

Program:
Neznani avtor: Bliskoviti čardaš
Johannes Brahms: Madžarski ples št. 5 WoO 1
Vittorio Monti: Čardaš
Ede Reményi: Leti, lastovka moja
Neznani avtor / Anonymous: Cimbalski solo
Johann Strauss II: Zgodbe iz Dunajskega gozda
Zoltán Kodály: Kettős iz Kálloja
Adalgiso Ferraris: Temne oči
Izraelske pesmi: Zlati Jeruzalem
Franz von Suppé: Uvertura iz Pesnika in kmeta
***
Jacques Offenbach: Orfej v podzemlju
Johann Strauss II: Cesarski valček, op. 437
Georges Bizet: Suita iz opere Carmen
Adalgiso Ferraris: Pariško poletje, klarinet solo
Mariano Marquina: Španski ciganski ples
Neznani avtor: Ruska romanca, violončelo solo
Pablo de Sarasate: Ciganske melodije
Dimitrij Šostakovič: Valček št. 2
Grigoraș Dinicu: Škrjanček
Johann Strauss I: Radetzkyjeva koračnica
Romski simfonični orkester Budimpešte je priznana zasedba tako na domačem Madžarskem kot tudi v tujini. Njegov ugled potrjuje uvrstitev v ti. Nevidni muzej madžarskega duha, pridobljen status nacionalne nesnovne kulturne dediščine in nenazadnje vpis v Guinnessovo knjigo rekordov kot največji romski orkester na svetu. Čeprav letos mineva štirideset let od prvih koncertov Romskega simfoničnega orkestra Budimpešte, ki je bil ustanovljen ob smrti romskega »kralja violine« Sándorja Járóke, pa zasedba nikakor ni zazrta zgolj v preteklost, saj njeno poslanstvo temelji na medgeneracijskem prenašanju in obujanju značilnih načinov muziciranja po zgledu romskih običajev. S tem pa tudi zagotavlja kontinuiteto romskega glasbenega snovanja ter izvajanja temperamentne, pogosto plesne in ritmično poudarjene, vsekakor pa virtuozne glasbe v simfoničnem mediju na kar najvišjem nivoju. 
Kot priča spored septembrskega koncerta v Ljubljani, temelji umetniška dejavnost orkestra na ohranjanju romske glasbene tradicije, ki jo uspešno prepleta z ljudsko pesmijo in evropsko glasbeno zapuščino. Prav velika skladateljska imena minulih stoletij – denimo Liszt, Bartók, Brahms, Bizet, Čajkovski, Kodály, pa celotna dinastija Strauss – so namreč v svoje stvaritve pogosto vključevala glasbeni idiom, za katerega so verjeli, da sovpada z melosom tega nomadskega ljudstva.