Pogledi v gledališko zgodovino
Cikel predavanj in pogovorov Slogi in Drama
mag. Primož Jesenko
Od Bojana Stupice do Mateje Koležnik; estetski učinek Opere za tri groše
‘Igra z godbo v desetih slikah’ Die Dreigroschenoper (1928), ki jo je Bertolt Brecht s Kurtom Weillom avtorsko priredil po prevodih angleške baladne opere Beraška opera Johna Gaya iz 18. stoletja in štirih balad Françoisa Villona, je med letoma 1937 in 2017 v slovenskih gledališčih doživela deset uprizoritev. V Nemčiji je Opera za tri groše požela navdušenje in tudi zgodovino uprizoritev v Sloveniji so ustvarila presežna igralska imena, ki so danes vpisana v zgodovinski in osebni gledališki spomin. Opera za tri groše vselej preveri uprizoritveno kondicijo svojega gledališkega okolja, ne glede na estetski učinek in inovativnost postavitve, in pomeni intriganten, že koordinacijsko zahteven zalogaj. Pomenljivo pa je, da nekateri profilirani pisci slovenske gledališke kritike o Operi za tri groše niso pisali, uprizoritve so jih obšle časovno ali se kot kombinacija zabave in družbenokritične osti niso ujele z njihovimi kriteriji in preferencami. Režiserjem Bojanu Stupici, Miletu Korunu, Francetu Jamniku, Petru Lotschaku, Janu Skotnickemu, Vinku Möderndorferju, Matjažu Zupančiču, Tatjani Peršuh in Vitu Tauferju se leta 2025 pridružuje Mateja Koležnik. S teatrologom mag. Primožem Jesenkom si bomo ogledali zgodovino uprizoritev Opere za tri groše na naših odrih.
Predavanje bo v četrtek 13. marca 2025 ob 18. uri v SNG Opera in balet Ljubljana, Orfejev salon.
Bertolt Brecht, Kurt Weill, Beraška opera , režiser Bojan Stupica, prevajalca Fran Albreht in Niko Štritof, dirigent Bojan Adamič, Narodno gledališče v Ljubljani, premiera 30. septembra 1937. Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.