Plesna predstava
Hrvaško plesalko in koreografinjo Sonjo Pregrad ljubljanski sodobnoplesni prostor dobro pozna, saj je tu predstavila že vrsto svojih del in hkrati sodelovala z nekaterimi domačimi umetnicami. Leta 2021 je v okviru Simpozija malih umetnosti (Emanat) v projektnem prostoru DUM v Ljubljani predstavila delo Koliko kubičnih centimetrov sme zavzeti moje telo, v katerem je objektivacijo ženskega telesa na emancipatoren način vpeljala skozi strategije in taktike drag praks. Kaj se zgodi z ženskostjo, če jo podvržemo postopkom draga? Zgodovina skupnosti LGBTIAQ+ je tudi taktična zgodovina ravnanja z vidnostjo in nevidnostjo, z razkrivanjem in prikrivanjem, zato postanejo razmejitve med obnašanjem in nastopanjem v njej politično vprašanje normativnosti in singularnosti.
Sonja Pregrad tovrstne taktike v svojih sodobnih koreografskih delih metodično pretvori v probleme fundamentalne teatralizacije in politične socializacije. »Kaj bi nam lahko drag persona z imenom ’Objekt plesa’ povedala? V tem solu si prizadevam razširiti koncept draga od telesa (identitete) h gibanju, govoru in gledališkemu plesu. Uporabim, odtujujem in spreminjam način svojega nastopa – spola, telesa, prezence, materialnosti in gibanja – z ločevanjem vlog avtorice, gledalke in performerke v fragmente, manjše od singularnosti,« zapiše koreografinja. Kako t. i. neobičajnosti uporabiti za problematizacijo samih običajnosti? Sonja Pregrad drag uporabi kot proceduralno orodje, z njim pa proizvodnje spola, telesa, prezence, materialnosti (telesa) in gibanja postanejo neizbežno vidne hkrati s koreografsko tudi na sociološki, pa tudi politični ravni, saj so znotraj normativnih oblik življenja, ki ga koreografira inercija družbenih prevlad, postopki utelešenja podvrženi ideologijam prevladujočih, neproblematiziranih in zaradi tega nevidnih »naravnosti«, »običajnosti«.