Otok pri Dobravi – nekdanji Gutenwerd (fotografija: Andrej Gaspari)
Pečnica z motivom modno oblečene goslačke, keramika, 16.–17. stoletje (fotografija: Tomaž Lauko)
Strgala, železo, 14.–15. stoletje (fotografija: Tomaž Lauko)
Srebrn obesek, 16.–17. stoletje (fotografija: Tomaž Lauko)
Igralni žeton in kocka, kost in rogovina, 13.–15. stoletje (fotografija: Tomaž Lauko)
Ostanki čreslovine, listja in vej z dna ene od strojarskih jam, 13. stoletje (fotografija: Tomaž Lauko)
Odlomek ostenja posode v obliki človeškega obraza, keramika, 14.–15. stoletje (fotografija: Tomaž Lauko)
Zakladna najdba novcev iz Jugorja na Gorjancih: srebrniki, nekoč shranjeni v lončenem vrču z rdečkasto rjavo poslikavo, 14.–15. stoletje (fotografija: Tomaž Lauko)
Kakšno je bilo vsakdanje življenje v srednjeveškem trgu Gutenwerdu? Kakšna je bila usoda naselbine, potem ko so jo leta 1473 napadli Turki? Kako so jo po 500 letih odkrili arheologi in kaj vse so tam izkopali?
Srednjeveški trg Gutenwerd (danes Otok pri Dobravi v občini Šentjernej) je bil povezan z bavarsko škofijo Freising. Na razstavi je predstavljen v okviru srednjeveške pokrajine ob Krki in dežele Kranjske, pa tudi v mejnem prostoru med nemškim cesarstvom in ogrsko državo, kamor so pogosto vpadali osmanski Turki. Raznovrstne arheološke najdbe, zgodovinske dokumente in upodobitve iz sočasnih likovnih virov dopolnjujejo replike predmetov, rekonstrukcije obrtnih delavnic lončarja, kovača, usnjarja in peka ter dveh tržnih stojnic. Na ogled so tudi video posnetki o nekdanjih obrtnih dejavnostih in kratka filmska zgodba o Gutenwerdu.
Dr. Tomaž Nabergoj, vodja projekta : »Čeprav so arheološke najdbe z Otoka pri Dobravi večinoma res odlomki ali deli predmetov, navadno povsem vsakdanjih in izdelanih iz manj dragocenih snovi, pa dokumentirajo zelo raznovrstno podobo življenja v srednjeveškem Gutenwerdu. Govorijo o vsakdanjih opravilih ljudi, npr. ostanki kamnitih ročnih mlinov (žrmelj) o mletju žita, brusni kamni o brušenju nožev, šil ali škarij, preproste glinene lojenke o osvetljevanju prostorov, železne podkve o uporabi konj (in tudi volov) za ježo oziroma vleko. Nekateri predmeti označujejo bivalni standard ljudi, posebej keramične pečnice kot deli peči (vsaka hiša jih ni premogla) ali črepinje namiznega steklenega posodja, gotovo uvoženega in že zato dragocenega. Spet drugi pričajo o razvedrilu v prostem času, npr. koščen igralni žeton, ali o otroški igri, posebej glinena konjička, značilna za srednjeevropski prostor. O glasbi lahko nekaj sklepamo po primerku železnih drumlic, preprostega instrumenta, a z bogato kulturno zgodovino. Ohranili so se tudi raznovrstno obrtno in poljedelsko orodje, konjska in konjeniška oprema, nekaj orožja, drobni predmeti oblačilne kulture, različni okovi, ključi, noži in žeblji, veliko žebljev. Največ pa je preprostega kuhinjskega in namiznega lončenega posodja: ohranilo se je okoli 10.000 odlomkov posodja, a hkrati le kakšnih deset celih posod.«
Prve raziskave Gutenwerda segajo v šestdeseta leta 20. stoletja
Leta 1967 je ekipa Narodnega muzeja pod vodstvom dr. Vinka Šribarja začela z arheološkimi izkopavanji najdišča Otok pri Dobravi, ki so se nadaljevala še v osemdeseta leta 20. stoletja. Pred tremi leti je Gutenwerd za stroko postal znova zelo aktualen. Razstava tako sooča stara in nova spoznanja o trški naselbini Gutenwerd. Izkopavanja na Otoku v občini Šentjernej so bila prelomna na področju srednjeveške arheologije, saj so bila do tedaj v domeni arheologije le obdobja do 11. stoletja; z obdobji, ko so na voljo pisni viri, so se ukvarjali zgodovinarji. Dr. Šribar in njegova stanovska kolegica dr. Vida Stare sta opravila pionirsko delo v arheologiji mlajših obdobij. Dr. Šribar je kot tehnično izobražen in inovativen človek ob izkopavanjih Gutenwerda načrtoval in uporabil več novih naprav oziroma pripomočkov za izkopavanje in dokumentiranje arheološkega terena.
Eden od teh je bil, denimo, pantograf za hitrejše in natančnejše risanje terenskih risb. Pomemben je predvsem njegov fotografski stativ za ortogonalno fotografiranje izkopanih površin z višine, od prvotnega žičnega in naslednjega T-stativa, uporabljenih na Otoku pri Dobravi, do t. i. A-stativa. To napravo za fotografiranje z višine 6 in celo 9 m je skupaj še z nekaterimi arheološkimi kolegi in drugimi strokovnjaki razvil v osemdesetih letih 20. stoletja in je bila v uporabi na vrsti arheoloških terenov v Sloveniji še v začetku tega tisočletja. Razvijal je tudi postopke uporabe t. i. industrijske kamere za sprotno snemanje in dokumentiranje izkopavanj, za kar je kot pravi terenski fotolaboratorij uporabil počitniško prikolico, sicer darilo podjetja IMV iz Novega mesta. V tem pogledu je bil pred svojim časom. Ko bi takrat le imel sodobno tehnologijo, kakršno arheologi uporabljajo danes, od elektronskih geodetskih instrumentov, kot so totalna postaja ali GPS, droni ..., še doda dr. Nabergoj .
Spoznajte zgodbo o nekdanjem Gutenwerdu in o tem, kako so takrat ljudje živeli!