Paradoksi, nesmisli, kaos. Svet nima več nobenih jasnih oblik. Nobene trdnosti. Nobenih oprijemljivih smernic za prihodnost. Nobenega uporabnega seta navodil za mirno in dostojno življenje. Ideja osebne svobode se je izrodila v brutalni individualizem, v katerem nihče ni odgovoren za nič in nikogar – razen zase. Od družbe, ki kot najvišjo vrednoto postavlja osebno srečo, česa drugega niti ne gre pričakovati. Kako se bo človek ukvarjal z drugimi, če ima toliko dela s samim seboj?