Delo je zasnovano kot poetična prostorska postavitev in situ. Peterokotni stolp ni le nevtralno okolje, v katerega so umeščeni posamezni elementi, ampak postane sestavni del umetnine; instalacija se spoji z okoljem.
Svetloba in senca spreminjata krhko in subtilno površino keramičnih objektov. Iluzija lebdenja generira občutenje lahkotnosti, površina neskončnega števila belih delčkov odseva svetlobo. Zgodijo se enostavni, lirični spoji s stvarmi, ki nas globinsko določajo.
Postavitev presega meje klasičnega razumevanja materiala in kaže tehnološko mojstrstvo pri kombiniranju različnih materialov: bela glina je v dialogu z železno žico, žičnato mrežo in s steklom. Avtorica raziskuje zamisel, kako s tridimenzionalno risbo, spleteno iz črt in točk, opredeliti kiparski prostor.
Skozi zvezdna okna zremo v neskončnost, v čudež in v izvorno skrivnost. Odpirajo se v transcendentne pokrajine naše biti, ki nas oplajajo in kličejo. Skoznje se zalesketa brezčasni spomin na naš skupni zvezdni dom. Gledamo v nebo in gledamo vase – v odseve zvezd v svoji notranjosti, ki šepečejo o kaosu, naključju, redu in urejevalnih principih vesolja.
Ustvarjanje Nataše Sedej »filigransko izpostavlja resnično in navidezno materialno krhkost keramike z njej imanentno in značilno slikovito noto, s katero tenkočutno nevsiljivo, a izjemno prepričljivo osvaja notranji in zunanji kiparski prostor likovnine, zlasti še v igrivem dialogu dopolnjevanja in prežemanja svetlobe in senc«, je ob podelitvi velike nagrade za njeno delo »Vision Space«, zapisal kustos Marko Košan.
Razstavo smo pripravili v sodelovanju z Društvom likovnih umetnikov Ljubljana: