.
S hecnim risanjem ljudi sem se prvič srečal že v času študija likovne pedagogike (slednji je mojemu imenu pripisal naziv profesor likovne umetnosti). Pozitivni odzivi na okorne prve karikature so me tako navdušili, da sem svinčnik in barvice le še bolj resno prijel v roke. Z barvicami sedaj zalagam hčerki in sina, mene pa je popolnoma očarala digitalna tehnika slikanja, v kateri zadnja leta nastaja večina mojih portretnih karikatur in ilustracij.
Portretna karikatura posamezniku nastavlja ogledalo, povečuje, pomanjšuje, razgalja karakter obraza in vsaj deloma tudi človekov notranji jaz. Prav posebnih filozofij pa moje karikature vseeno ne skrivajo – so le iskreni poskusi kar se da plastično naslikati človeka z vsemi njegovimi volumni, simpatičnostmi in napakami. In dobra volja, ki jo risanje karikatur prinese s seboj, je daleč največja nagrada za ure dela, ki se skrivajo za vsakim naslikanim portretom.
Boris Oblak