Selitve so med velikimi temami današnjega sveta. Z izzivi družbeno-ekonomske, humanitarne, varnostne in kulturne narave razburjajo javno in politično življenje ter kličejo države in mednarodno skupnost na ustrezne posege. Napačno pa bi bilo misliti, da so migracije in številni z njimi povezani problemi samo vprašanje nebrzdane globalizacije, kakršno poznamo v novem tisočletju. Selitve so stalnica človeške zgodovine, so rezultat in hkrati dejavnik družbenih ter relacijskih dinamik, so vir integracijskih procesov in konfliktov. Zaradi tega so od nekdaj tudi predmet posebnih politik in nadzora.
Stališča držav do migracij so se v teku zgodovine spreminjala. Zakaj je sredi 19. stoletja nastopil čas najbolj svobodnega premikanja ljudi med državami in kontinenti? Zakaj je bilo po prvi svetovni vojni tega reda konec in so države začele izseljevanja in priseljevanja omejevati in upravljati? Kako je bilo s svobodo izseljevanja na Slovenskem pod Avstrijo, kako je selitve uravnavala prva Jugoslavija in kako jih je sprva prepovedala, nato pa liberalizirala njena socialistična naslednica? Kakšen je bil pravni položaj slovenskih izseljencev in kakšnim oblikam nadzora so bili podvrženi doma in na tujem? Kako so bili slovenski in ostali jugoslovanski izseljenci po svetu pritegnjeni v državotvorni in narodotvorni proces matičnih držav?
O teh vprašanjih bo tekla beseda na predstavitvi knjige Nadzor migracij na Slovenskem od liberalizma do socializma , ki je lansko leto izšla pri Založbi ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Dogodek bo v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Trstu, 20. maja 2022, ob 18. uri. Prisotna bosta urednik knjige Aleksej Kalc in eden od soavtorjev Miha Zobec , oba sodelavca Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Z njima se bo pogovarjal zgodovinar Štefan Čok .