Razstava Nadežde Petrović in njenih slovenskih sopotnikov se osredotoča na zgodnje obdobje razvoja moderne umetnosti v Srednji in jugovzhodni Evropi. Nadežda Petrović je bila vsestranska umetnica in osebnost, ki se je ukvarjala s slikarstvom, umetnostno kritiko, fotografijo, pedagoškim delom, žensko emancipacijo ter političnimi in nacionalnimi vprašanji; bila je torej aktivno vpeta v družbene in umetniške procese začetka 20. stoletja, s svojim nenehnim bojem za napredek družbe in človeštva pa je želela nanje tudi neposredno vplivati. Poleg tega je bila ena redkih umetnic, ki je v obdobju 1900-1915 aktivno delovala na širšem evropskem umetniškem prizorišču. Razstava v Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti njen bogat opus predstavlja v dialogu z njenimi slovenskimi kolegi, sopotniki in sodobniki, osrednjimi osebnostmi slovenskega impresionizma.
Nadežda Petrović je bila ena ključnih osebnosti zgodnjega modernizma, tako v Srbiji kot na širšem območju jugovzhodne Evrope. Umetnica je bila v obdobju, ki je vodilo do prve svetovne vojne, glasna podpornica ideje združitve južnoslovanskih etničnih skupin v skupno državo. Pri tem je imela sogovornike in somišljenike tudi v generaciji umetnikov, ki jih danes poznamo kot slovenske impresioniste. V svoji ustvarjalni praksi se je navezovala na različne sloge in gibanja tistega časa; sprva je delovala v duhu akademskega realizma, nato impresionizma, kasneje pa je v njenih delih moč zaznati sledi fauvizma in nemškega ekspresionizma. V njenem delu je moč slediti razvojni liniji od münchenskega obdobja, ko je upodabljala domače pokrajine in ljudi, impresionističnih epizod in narativno nacionalnih motivov, pa vse do del, ki so nastala v Parizu, ko je s prevlado likovnega nad ideološkimi vsebinami dosegla vrh lastne slikarske prakse.
Kustosa: dr. Lidija Merenik, dr. Andrej Smrekar
Foto: Kaja Selko