S pričujočo zbirko kratkih zgodb avtor vpeljuje poetiko prostorov, ki so našemu občutju in poznavanju – preko specifičnih krajevnih in zgodovinskih indikatorjev – blizu in znani, hkrati pa nam – z integracijo distopičnih, irrealnih komponent – nedomači, oddaljeni, tuji. A ta nenavadnost, tujost, ki deluje kot nekakšna grozeča slika opustele prihodnosti pomenljivo poudarja kritične, akutne nevralgične točke današnje sedanjosti: subjekti zgodb, vselej globoko vpeti v svoje refleksivne mreže, krmarijo skozi znane (ali manj znane) urbane ali pol-urbane krajine zaznamovane z razpadom družbenega veziva, dekadentnim vdajanjem iztrošenosti in opoju, izpraznjenostjo vere in duha.
Z avtorjem se bo pogovarjala Lara Gobec.